fbpx

Sevnica pred 700 leti prvič izrecno omenjena kot trg

Mesto Sevnica letos obeležuje 700. obletnico, odkar se je prvič izrecno omenila kot trg. Danes je Sevnica srednje veliko mesto. Z okoli 4.500 prebivalci je pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice.

V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad z letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

Območje občine Sevnica je bilo poseljeno že v pradavnini. Tam so okoli leta 0 našega štetja živeli Iliri in Kelti, pozneje pa so tamkajšnji kraji prešli v posest rimskega imperija.

Sevnica je bila prvič omenjena leta 1256, takrat pod imenom Lichtenwald, ker je območje pripadalo salzburški nadškofiji. Po kratkotrajni madžarski vladavini, ki je sledila, je to območje prešlo pod habsburško oblast, ki se je ohranila do konca prve svetovne vojne. Leta 1309 je bila Sevnica posredno, leta 1322 pa neposredno označena kot trg z običajnimi pravicami in privilegiji.

Sevnico so prizadeli tako turški vpadi kot tudi kmečki upori. V 16. stoletju je bil zato utrjen gornji grad Sevnica, pod katerim se je začelo razvijati mesto. Trg je večkrat pogorel, mesto pa je prizadela tudi kuga, o čemer še danes pričata kužno znamenje in taborska cerkev sv. Roka nad Sevnico.

Sevnica je danes z okoli 4.500 prebivalci pomembno lokalno središče. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Peščeniku in Marof.

Moje Posavje