Po letu 2007 se je skupna zadolženost vseh slovenskih občin povečala za 2,7-krat ali za neverjetnih 577 milijonov evrov. S 344,4 na 920,7 milijona evrov. Samo v letu 2019 se je skupni občinski dolg povečal za 8,2 odstotka ali za 70 milijonov evrov.
Vse meje sta pri tem prešli največji slovenski občini Ljubljana in Maribor. V obeh so lani dolg povečali za več kot 14 odstotkov, skupno sta imeli občini že več kot 251 milijonov evrov dolga, kar je okoli 30 milijonov evrov več kot leta 2018.
Prihodki vseh slovenskih občin in zadolževanje
Prihodki vseh slovenskih občin v letu 2019 so bili 2,23 milijarde evrov, porabili so 2,24 milijarde evrov ali 11 milijonov evrov več od prihodkov. Gre za predhodne ocene, ki jih je v zadnjem pregledu javnofinančnih gibanj objavilo ministrstvo za finance. Od vsega so za investicije namenile le 680 milijonov evrov, kar je manj kot tretjina vseh odhodkov oziroma 30 odstotkov vsega porabljenega denarja. Prihodki občin so bili lani dobrih 77 milijonov evrov višji kot leto pred tem, prejele so 3,6 odstotka več denarja. Od tega so iz evropskih skladov vse občine skupaj prejele le 3,5 milijona evrov.
Glede na to so se občine lani spet dodatno zadolževale. Ob koncu leta je bilo dolga skoraj 923 milijonov evrov, vsakega slovenskega državljana so v povprečju zadolžili za 449 evrov. Skupni dolg vseh občin je bil v primerjavi z letom 2018 višji za 70 milijonov evrov. Konec leta 2018 so bile občine skupno zadolžene za skoraj 853 milijonov evrov, povprečni dolg na prebivalca je bil 414 evrov. Še leta 2016 je bil dolg na prebivalca 407 evrov, kar pomeni, da se je v treh letih, do konca leta 2019, zadolženost slovenskih občanov zaradi zadolženosti občin povečala za 42 evrov ali za 8,4 odstotka.
Najbolj zadolženi in zadolženost mestnih občin
Najbolj zadolžena občina na prebivalca je Gornji Petrovci, sledi občina Šentrupert. Nezadolženih je le še trinajst občin. Še leta 2016 jih je bilo 16. Med mestnimi občinami glede na znesek dolga na prebivalca prednjači Koper, vendar podatki kažejo, da je daleč najbolj zadolžena mestna občina Ljubljana. Dolg te občine se vztrajno povečuje. Ob koncu leta 2019 je bila skupno zadolžena že za 175,3 milijona evrov.
Naslednja je mestna občina Maribor, ki ima 76,1 milijona evrov dolga. Skupno sta največji slovenski mestni občini zadolženi za 251,4 milijona evrov, kar je 27,2 odstotka celotne zadolženosti slovenskih občin. Ob tem zadolženost drugih manjših in majhnih občin, kjer so zneski sicer visoki glede na kazalnik dolga na prebivalca, kar splahni.
Med najbolj zadolžene občine že več let spada občina Gornji Petrovci. Razlog je v najemanju neugodnih posojil, občinski bančni račun imajo blokiran že od leta 2009. Zaradi tega ima občina tudi velike težave pri poravnavanju obveznosti in izvajanju svojih nalog. Dolg na prebivalca se z leti povečuje, vendar pa je vzrok za to odseljevanje prebivalcev.
Med prvimi petimi zadolženimi občinami je tudi občina Šentjernej, kjer pa je dolg narasel zaradi investicije v vrtec. Poleg tega občina že dlje časa plačuje mesečne obveznosti za financiranje gradnje čistilne naprave, katere lastnica bo po preteku koncesijske dobe postala občina. Na podlagi slovenskih računovodskih standardov se takšen način financiranja šteje kot finančni najem. V občini Šentrupert imajo drugačne težave, a več o tem v posebnem okvirju. S 1.025 evri dolga na prebivalca je zadolžena tudi občina Litija, razlog pa je predvsem v visoki zadolžitvi pravnih oseb javnega sektorja v občini.
Velika zadolženost je posledica delovanja Šarčeve vlade
Občine so svojo zadolženost v letu 2019 po predhodni oceni povečale tudi zato, ker jim je država namenjala premalo denarja za pokrivanje obveznosti, ki so jih v vladi Marjana Šarca sprejemali v njihovo breme. Gre za povprečnine, kjer so za leto 2020 izračunali, da jim bo primanjkovali skupno okoli 145 milijonov evrov. Naslednji razlog pa je v izrazito nizkih zneskih črpanja evropskih sredstev.
Občine so zaradi neučinkovitosti Šarčeve vlade morale za investicije zalagati lastna sredstva. Denarja nimajo, zato so se še dodatno zadolževale. Vsemu temu pa dodajmo, da je mestna občina Ljubljana “nekaj posebnega”. Tam je zgodba drugačna. Denarja imajo dovolj, vprašanje pa je njegovo racionalno trošenje.
Velika težava je tudi prikrito zadolževanje občine
Občina Šentrupert je bila ob koncu leta 2019 po podatkih ministrstva za finance zadolžena za 3,44 milijona evrov. Vendar župan Andrej Martin Kostelec navaja, da gre pri tem za posojila bankam, da pa je prejšnji župan Rupert Gole občino prikrito zadolžil še v dveh primerih. Eno je plačevanje najema vrtca in odplačevanje pogodbe javno-zasebnega partnerstva v višini 1,5 milijona evrov.
Drugo pa je prikrito financiranje oziroma nakazana varščina za Medgeneracijski center v višini 840 tisoč evrov s kar 12-odstotno obrestno mero v primeru vračila. Projekt ni bil izveden, občina je zelo oškodovana, vloženi sta bili tudi dve kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja občine. Dodajmo, da redni proračun občine Šentrupert znaša le 2,5 milijona evrov letno.
Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorišnica, Gorje, Kranjska Gora, Logatec, Markovci, Mengeš, Preddvor, Rače-Fram, Starše, Trzin in Turnišče
Zadolženost največjih dveh v letu dni
Mestna občina Ljubljana je bila v letu 2018 zadolžena za 153,6 milijona evrov. Ob koncu leta 2019 se je dolg povzpel že na 175,3 milijona evrov. Povečanje je za skoraj 20 milijonov evrov ali za več kot 14 odstotkov.
Mestna občina Maribor je bila v letu 2018 zadolžena za 66,4 milijona evrov. Ob koncu leta 2019 se je dolg povzpel na 76,1 milijona evrov. Povečanje je skoraj 10 milijonov evrov ali za 14,6 odstotka.
Skupno sta obe največji občini dolg v letu dni povečali za skoraj 30 milijonov evrov.
Vida Kocjan, Demokracija