V sredo, 20. junija 2018, je v Kulturnem domu Grosuplje potekala slovesnost ob občinskem in državnem prazniku dnevu državnosti Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Praznovali smo 23. rojstni dan občine Grosuplje in 27. rojstni dan naše domovine Slovenije.
Slovesnosti so prisostvovali: predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, župan občine Škofljica Ivan Jordan, župan občine Trebnje Alojzij Kastelic, župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek, dobitniki priznanj, občinski svetnice in svetniki Občine Grosuplje, predsednice in predsedniki krajevnih skupnosti, župniki, vodje uradov občinske uprave Občine Grosuplje in direktorji zavodov Občine Grosuplje.
Med nas vsako leto zelo rad pride tudi poslanec Državnega zbora RS Janez Janša, ki pa je ta dan zaradi drugih obveznosti svojo prisotnost opravičil, kljub temu pa je vsem občankam in občanom Grosuplja ob dnevu državnosti iskreno čestital in nam zaželel ponosno praznovanje. Vsem rojakom iz občine Grosuplje je zaželel tudi veselo praznovanje občinskega praznika. »Naj bosta praznika čas, ko bodo po naših domovih ponosno plapolale slovenske zastave. V upanju, da bo Slovenija postala in ostala prijazna domovina za vse,« so bile še besede, ki nam jih je namenil poslanec Janez Janša.
Slovesnost sta naznanili slovenska in evropska himna, nato pa smo prisluhnili pozdravnemu nagovoru predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšča, ki je tudi naš občan, slavnostno nas je ob prazniku nagovoril župan dr. Peter Verlič.
Ob praznovanju občinskega praznika so bila podeljena tudi priznanja Občine Grosuplje. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejel dr. Matjaž Barbo, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejel mag. Marjan Adamič, dobitnik priznanja z zlatim znakom Občine Grosuplje pa je bil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje.
Za prijetno glasbeno popestritev so poskrbeli mala zasedba Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Grosuplje ter učenci Podružnične osnovne šole Polica in Osnovne šole Šmarje – Sap.
Skozi prireditev, ki je v nas tudi tokrat s toplimi besedami, petjem in glasbo vzbudila veliko lepih, pa tudi radostnih občutkov do naše domovine, nas je popeljala Tadeja Anžlovar, ki jo je sklenila z mislimi nekdanjega premierja in ministra dr. Andreja Bajuka. »Danes sedimo za isto mizo z drugimi narodi sveta, tudi z najštevilčnejšimi in najmogočnejšimi, in vsakomur lahko mirno pogledamo v oči. Naša kultura in blaginja nista plačani s tujimi žulji in tujo krvjo. Ponosni smo lahko na svoj miroljuben odnos do ostalih narodov. Ne pozabimo tega, ko se sprašujemo, kaj lahko nudimo mednarodni skupnosti,« je dejala, k tem besedam pa dodala: »Naj bo še veliko priložnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja«.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem govoru, tudi kot naš občan, izpostavil nekaj zanimivih dejstev, ki zbujajo veliko optimizma ter naši občini, občankam in občanom napovedujejo lepo in uspešno prihodnost.
Občina Grosuplje letos v novih občinskih mejah, ki so se začrtale z reformo lokalne samouprave, v prvih letih naše nacionalne suverenosti, praznuje 23 let. Ni naključje, da 25. junija, ob dnevu slovenske državnosti, slavimo tudi rojstni dan občine Grosuplje. Praznovanja so po eni strani priložnost, da se poveselimo, po drugi strani pa so tudi priložnost, da ocenimo prehojeno pot in pogled obrnemo naprej v prihodnost.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšča je ob pogledu na že prehojeno pot dejal, da smo v Sloveniji v zadnjem četrt stoletju doživeli veliko lepih pa tudi težkih trenutkov. »Zagotovo smo lahko srečni, da smo si izborili lastno domovino. Osamosvojitev je epohalni dogodek v zgodovini vsakega naroda, in vsi mi, ki smo imeli zgodovinski privilegij doživeti veličastnost rojstva nove države, smo lahko tega iskreno veseli. Te spomine in občutke s ponosom negujmo, kajti po njih so hrepeneli naši predniki, mnogi za domovino dali tudi svoja življenja, a je nikoli niso doživeli v polni meri, kot jo lahko doživlja naša in prihodnje generacije,« je dejal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Ob tem pa dodal: »Z osamosvojitvijo pa smo prevzeli veliko odgovornost za preživetje in razvoj novorojene države, ki je že stopila v čas odraslosti. Slovenci smo se skozi celotno zgodovino za svoje težave izgovarjali na druge. Sedaj smo sami odgovorni zase in odgovorni za prihodnost naših zanamcev.«
Na lokalni ravni, v občini Grosuplje, je bilo narejenega zelo veliko. Na uspešni poti občina zasleduje potrebe in želje občanov in občank vseh generacij. Posebno ga veseli, da se v Grosupljem lahko s ponosom postavimo ob bok tistim slovenskim občinam, ki ne skrivajo razvojnih želja. Možnosti so številne, mnoge med njimi so že uspešno realizirane, veliko izzivov pa prinaša s seboj prihodnost.
Grosuplje se lahko v marsičem zgleduje, lahko pa je tudi vzgled naši državi, za katero smo si ob osamosvojitvi vsi skupaj srčno želeli, da bi se razvila v moderno, uspešno in prijazno skupnost, ki bi prehitevala druge, in bi se bila seveda sposobna uspešno spoprijeti z izzivi sedanjosti in prihodnosti.
Vendar pa statistika v grobem kaže, da je četrt stoletni razvoj v Sloveniji med drugim prinesel višji bruto družbeni proizvod, spremenjeno strukturo gospodarstva, večji delež ločeno zbranih odpadkov, a tudi staranje prebivalstva, manj učencev in več upokojencev.
V občini Grosuplje od te slike precej odstopamo. V pozitivnem smislu. Demografska struktura po starosti prebivalstva je ugodna, saj je prebivalstvo relativno mlajše kot je povprečno v Sloveniji. Med prebivalstvom je enkrat več mladine kot starejših. Povprečna izobrazbena raven prebivalstva v naši občini je višja od povprečja, šola se več mladih in tudi življenjski standard občanov je v povprečju višji.
Za nadaljnji gospodarski razvoj pa je zagotovo najbolj pomembno, da bodo mladi imeli možnost zaposlitve v domačem okolju in da bodo lahko prispevali h gospodarskemu razvoju občine, države in predvsem k blaginji svojih družin.
Perspektive so odlične. Občina ima ugodno geografsko lego, hitre in kratke povezave do vseh večjih in pomembnejših mest, urejeno infrastrukturo in velik potencial gospodarskih subjektov, tako domačih kot tujih investitorjev in podjetnikov. Vse to so podatki, ki zbujajo veliko optimizma in občini ter občanom napovedujejo lepo in uspešno prihodnost.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšča je ob tej priložnosti iskreno čestital vsem prejemnikom občinskih priznanj, pa tudi županu, občinski upravi in vsem tistim, ki skrbimo za urejanje in upravljanje zadev javnega pomena na način, ki ustvarjajo prijazno življenjsko bivalno in delovno okolje. Zahvala gre tudi vsem občankam in občanom, ki kot posamezniki ali v okviru številnih društev skrbijo, da je naša občina uspešna, ustvarjalna, živahna, polna energije, prijazna domačinom in tudi obiskovalcem.
Svoj govor je izkoristil tudi za zahvalo županu dr. Petru Verliču in direktorju občinske uprave mag. Dušanu Hočevarju, ki bosta v juliju v naši občini gostila prvo sejo Državnega sveta RS. Obiskali nas bodo tudi predstavniki in funkcionarji Evropske unije, s katerimi se bodo prav tu v Grosupljem pogovarjali tudi o prihodnosti Slovenije, v luči nove evropske finančne perspektive.
Župan dr. Peter Verlič je s svojim nagovorom v vseh nas vzbudil lepa občutja ljubezni do domovine.
»Ali ste morda že kdaj doživeli tisti občutek, ko ste odšli iz naše domovine, iz Slovenije v tujino, morda na kratek izlet, ali pa daljši, morda tudi na službeno pot, vedno je polno adrenalina, gremo, potujemo, obiskujemo nove kraje, srečujemo nove ljudi, spoznavamo navade, vendar po določenem času pa se vendarle malo spomnimo in se vprašamo, pomislimo, kako pa je zdaj doma, za hišo v senci, kako bi bilo prijetno spiti eno pivo, s prijatelji poklepetati, pa kako so lepe naše zelene doline… in takrat začutimo tisti občutek, malo domotožja,« smo se zamislili ob besedah župana dr. Petra Verliča.
Omenil je oddajo Pričevalci, ki smo jo lahko spremljali na televiziji Slovenija, v kateri je spregovorilo tudi kar nekaj naših izseljencev, ljudi, ki so danes stari 90 let in so se morali zaradi takšnih in drugačnih razlogov izseliti iz Slovenije, iz svoje domovine. V Avstraliji, Ameriki, Argentini so si ustvarili krasne družine. Imajo vnuke, pravnuke, ki pa komajda še govorijo slovensko ali pa tudi ne več. Ob gledanju oddaje pa nato slišimo gospo pri 90. letih reči, kako je lepa Slovenija in kako bi rada zaspala v domači grudi. »To je Slovenija, dragi moji, naša domovina,« je na to dejal župan in ob tem zagotovo prav v vsakemu izmed nas vzbudil tista domoljubna občutja.
Leta 91 smo jo ustvarili. Ne samo domovino, ustvarili smo državo. In takrat je bil res potreben pogum ljudi. In zato smo ponosni, da ima eden od velikanov osamosvojitve dr. Jože Pučnik v naši občini svojo ulico, da imamo našega rojaka Janeza Janšo, ki je eden izmed tvorcev te osamosvojitve, zato da smo lahko tukaj doma, da smo v svoji domovini, v svoji državi. In zato smo veseli, da vihrajo na naših hribih in ob vstopu iz avtoceste v našo občino slovenske zastave. In ne samo to, mi smo del velike evropske demokratične družine in zato je prav, da plapola tudi evropska zastava.
Košček te lepe domovine je tudi občina Grosuplje. Ki želi biti uspešna, ki želi biti še boljša, ki se razvija in ki želi, da se razvije gospodarno, gostoljubno in globalno.
Beseda gospodarno za nas pomeni odgovorno ravnanje s proračunskimi sredstvi, zato se je naša občinska uprava kot prva odločila, da bo vpeljala v svoje poslovanje podjetniško logiko.
Smo tudi gostoljubni do vseh, ki tu živimo in delamo. Dokončanih je veliko projektov, polni načrtov, optimizma smo tudi za naprej. Že se veselimo, da bomo v prihodnjih letih v središču Grosuplja prišli do moderne železniške postaje, da bomo preuredili Kolodvorsko cesto v peš cono, pločnike, kolesarske steze bomo urejali po vsej občini.
Gostoljubni bomo tudi do vseh naših obiskovalcev. Razširjena naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca je prvi tak korak, ki bo počasi tudi turiste privabil v našo občino. Po mir in tišino. Po počitek. In turizem bomo razvijali tudi naprej. Želimo se razvijati globalno, želimo se povezovati. S sosednjimi občinami in širše.
Župan nam je ob tem zaupal, da je ne dolgo nazaj občina Grosuplje, naša Županova jama,… odzvanjala 10.000 km daleč stran, pred 500 udeleženci konference v Šengjangu, na Kitajskem.
»Požegnaj Bog Slovenijo, naj živi občina Grosuplje. Srečno,« je še dejal župan.
Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje je prejel Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje.
Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje je bil ustanovljen leta 1987, ko je Marjanu Sajovicu, takratnemu ravnatelju Glasbene šole Grosuplje, uspelo zbrati 30 učencev in jih navdušiti za igranje v orkestru. Najprej so sodelovali na lokalnih prireditvah, leta 1992 pa so se prvič udeležili regijskega tekmovanja v koncertnem programu, kjer so kot najmlajši orkester osvojili srebrno plaketo. Ob praznovanju 10-letnice orkestra je Marjan Sajovic predal taktirko Vladimirju Škrlecu. Orkester se je leta 2005 lotil zahtevnejše orkestralne literature z novim dirigentom Boštjanom Dimnikom. Z njim je orkester izvedel dva odmevna koncerta v Slovenski filharmoniji, na mednarodnem tekmovanju v Schladmingu pa je prejel 2. nagrado. V začetku šolskega leta 2006/2007 je postal vodja orkestra zdajšnji dirigent Mitja Dragolič. Z njim je orkester prestavil v še višjo prestavo in uspehi so se začeli vrstiti. Maja 2012 je na državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v koncertnem igranju v 4. kategoriji osvojil 1. nagrado in zlato plaketo s posebno pohvalo. Istega leta je v Italiji v 2. težavnostni stopnji dosegel 2. mesto in zlato plaketo, dirigent Mitja Dragolič pa je bil imenovan za najboljšega dirigenta celotnega tekmovanja. Leto je orkester zaključil z izdajo zgoščenke Zgodba iz Grosuplja in jubilejnim božično-novoletnim koncertom ob 25-letnici obstoja. Na državnem tekmovanju mladinskih godb v Mariboru leta 2015 je v najstarejši kategoriji dosegel najvišje število točk in pokal za absolutno 1. mesto tekmovanja. Lani je Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje praznoval okroglih 30 let, ki jih je decembra obeležil s slavnostnim koncertom v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Lahko rečemo, da smo bili priča pravemu glasbenemu spektaklu. V 30 letih obstoja je pihalni orkester tehnično napredoval in lahko izvaja tudi zahtevno koncertno literaturo. Poleg tega pa rad popestri marsikatero prireditev, marsikateri dogodek v naši občini in tako z glasbo prinaša med ljudi radost in veselje.
Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejel mag. Marjan Adamič.
Marjan Adamič je s 45-letnim uspešnim organizacijskim in umetniško-poustvarjalnim delom na kulturnem področju pomembno prispeval k razvoju in popularizaciji ljubiteljske kulture, medgeneracijskega sodelovanja, izobraževanja in promociji slovenske narodne in krščanske omike. Poleg tega je z vodenjem in »trženjem« kulturnih projektov navezal prijateljske vezi in utrdil sodelovanje s kulturnimi skupinami in posameznimi kulturniki v domači in v sosednjih občinah, ter širše po Sloveniji. S tem je prispeval k promociji Občine Grosuplje in njene kulture.
Leta 1973 se je vključil v gledališko skupino PGD Gatina, ki jo je pozneje 25 let tudi vodil. Pred desetimi leti je ustanovil KD sv. Mihaela z gledališko skupino. Kot predsednik tega društva je ustanovil še odraslo in mladinsko folklorno skupino, literarno skupino, tamburaški orkester in nazadnje še mešani mladinski pevski zbor. Marjan Adamič se je uveljavil kot scenarist, režiser, igralec, vodja zahtevnejših gledaliških projektov, pevec, kontrabasist in tamburaš. Z gledališko, literarno in tamburaško skupino je nastopal na mnogih krajevnih in cerkvenih prireditvah v domačem okolju, širši ljubljanski regiji ter v Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji. Nagrajenec sodeluje tudi že 40 let v cerkvenem pevskem zboru grosupeljske župnije, že 30 let pa – glede na priložnost – upodablja like sv. Miklavža, Dedka mraza, Božička, Abrahama in Krjavlja.
Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejel dr. Matjaž Barbo.
Matjaž Barbo je zaposlen na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot redni professor predava estetiko glasbe in novejšo glasbeno zgodovino. Predaval je na več tujih univerzah. Bil je glavni urednik Muzikološkega zbornika, predsednik Slovenskega muzikološkega društva, vodi cerkveni pevski zbor v župniji Ljubljana Marijino oznanjenje.
Kot estetik se ukvarja s konceptom glasbenega dela, z vprašanji glasbene recepcije in njene zgodovine, v zadnjem času pa predvsem z možnostmi razumevanja glasbe s stališča različnih referenčnih sistemov. Glasbo preteklih obdobij in glasbene pojave v zgodovini interpretira upoštevajoč novejša dognanja sistematične muzikologije in lastna spoznanja s področja glasbene estetike. V tem smislu je izhodišče njegovega zgodovinskega razpravljanja vzpostavitev zgodovinskih kontekstov, v okviru katerih opazuje glasbo in zbrane historiografske podatke. S tem metodološkim pristopom se je uveljavil kot eden najvidnejših predstavnikov sodobne muzikologije v slovenskem prostoru.
Matjaž Barbo je močno vpet v delovanje v kraju Šmarje – Sap in občini Grosuplje, saj aktivno deluje pri številnih pevskih zborih kot vodja ali organist in tako obogati številne prireditve.
C. Š.