fbpx

ZA zdravo pitno vodo, večjo zaščito okolja in poplavno varnost

Foto: Pixabay

Novela Zakona o vodah, o kateri bomo v nedeljo odločali na referendumu, omejuje posege v priobalna zemljišča in popolnoma prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda. V nasprotju z nekaterimi interpretacijami zakon omogoča s strožjimi pravili večjo zaščito priobalnega pasu, ob tem pa zagotavlja še potrebna sredstva za vzdrževanje vodotokov in preprečevanje poplav.

Dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, kar jasno dokazuje število izjem, ki so na priobalnih zemljiščih dovoljevale za okolje potencialno nevarno gradnjo: doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb. Tako je bila mogoča postavitev tovarn in industrijskih objektov v neposredni bližini vode.

Zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno varuje. V nasprotju z nekaterimi interpretacijami za posege v priobalne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev.

Foto: Pixabay

Pobudniki referenduma z nasprotovanjem Zakonu o vodah podpirajo dosedanje stanje, ki z dovoljevanjem nevarnih posegov v priobalne pasove predstavlja nevarnost za okolje. Zakon o vodah zagotavlja ravno to, kar zagovarjajo pobudniki referenduma: omejuje posege v priobalne pasove, ščiti pitno vodo in biodiverziteto, ob tem pa zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji in zagotavljanje poplavne varnosti.

Kot je pojasnil minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, zakon nima nobene veze s privatizacijo vode, z omejevanjem dostopa do vode, s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode: „To je zavajanje, ki smo ga bili deležni pri zbiranju podpisov. Predlog se je izmaličil v njegovo obratno smer, češ da se s tem predlogom omogoča lažje poseganje na obvodna zemljišča, dejansko se pa zaostruje.“

Kaj prinaša novela Zakona o vodah?

Strožji pogoji za posege v priobalni prostor
Novela Zakona o vodah v nasprotju z nekaterimi interpretacijami omejuje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Dosedanja ureditev je namreč dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo na priobalnem pasu, saj obstoječi zakon tega ni izrecno prepovedoval. Novela zakona o vodah gradnjo takšnih objektov v priobalnih pasovih v celoti prepoveduje. V priobalnem pasu bo od zdaj naprej možna le še postavitev objektov javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno. Industrijskih objektov na priobalnih zemljiščih odslej pod nobenim pogojem več ne bo mogoče graditi.

Vir: gov.si

Večja poplavna varnost
Zaradi vse pogostejših poplav je potrebno poskrbeti za varnost ljudi in zmanjševanje poplavne ogroženosti v vseh porečjih v državi, zato novela Zakona o vodah predvideva tudi nujno potrebna sredstva za vzdrževanje vodotokov. »Osnovni namen Zakona o vodah je povečanje sredstev za ravnanje z vodami. To je bil tudi razlog, da smo zakon v obravnavo vložili po skrajšanem postopku, da se lahko vzdrževanje vodotokov začne čim prej,« je poudaril minister Vizjak. Zakon o vodah zagotavlja 17 milijonov evrov sredstev za potrebno vzdrževanje vodotokov in vzpostavljanje poplavne varnosti, s čimer bo mogoče opraviti najnujnejše sanacije vodotokov in preprečiti poplave.

O posegih bo odločala stroka
Ker gre pri vodi in posegih v okolje za pomembno strokovno vprašanje, se odločanje o tem iz sedanjega političnega nivoja v celoti prepušča stroki. Vlada tako ne bo mogla več ožiti priobalnih zemljišč, temveč bodo odločitve o tem sprejemali za to usposobljeni strokovnjaki v sklopu Direkcije za vode. Za vsak potencialno dovoljen poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje, kar do sedaj ni bilo zahtevano. Gradnja kakršnega koli objekta, ki ne bo zadostoval tem merilom in bi potencialno lahko predstavljal tveganje za pitno vodo, pod nobenim pogojem ne bo mogoča. Pitna voda in čisto okolje sta danosti, na katere smo lahko ponosni in jih moramo ohraniti, zato je prav, da o možnih posegih v priobalne pasove na podlagi natančnih in strogih meril odloča zgolj stroka.

Goriški portal