fbpx

Zakon o vodah zaostruje posege v priobalnem območju

Foto: STA

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v svoji predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) na 67. izredni seji Državnega zbora RS poudaril, da odslej zaostrujemo možnost posegov na priobalna zemljišča in da se o posegih na priobalna zemljišča ne odloča več politično, temveč strokovno.

V času 19-letne veljave tega zakona se je po mnenju ministra Andreja Vizjaka pojavilo “kar nekaj razlogov za to, da sprejemamo to novelo, ki odpravlja predvsem nekatere zbirokratizirane postopke, hkrati pa zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča.”

Zakon – v nasprotju z nekaterimi interpretacijami – ne posega na priobalna zemljišča. “Rešitev je ravno obratna.” Minister je poudaril, da se s to rešitvijo oži možnost posegov na priobalna zemljišča. “Sedaj določitev v 4. členu dopušča možnost ožanja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo ali tudi zasebno pristanišče, če s tem soglaša nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Sedaj po novem je to črtano in ni možno! Ni več možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas. Torej se pogoje zaostruje.”

Namesto politike bo odslej odločala stroka
Minister je poudaril, da zakon ukinja postopek zožite priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju Direkcije RS za vode in ožjega MOP zaključil politično, torej  na Vladi RS s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija RS za vode na nivoju odločbe.

Minister se je ob tem vprašal ali nemara nasprotniki te rešitve torej ne nasprotujejo tej zaostritvi možnosti posegov na priobalna zemljišča ravno zaradi tega, ker želijo še naprej dopuščati možnost gradnje zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. “Ali imajo v svojih strankarskih vrstah investitorje? Na Direkciji RS za vode je namreč kar 30 zadev za posege na priobalna zemljišča.” Minister je pozval poslance naj odločajo o zakonu na podlagi prebranega teksta zakona in “ne tako, kot ga interpretirajo nekatera društva, ki zakon interpretirajo po svoje.”

Zakon prinaša tudi dodatne rešitve urejanja poplavne varnosti. Med vrste aktivnosti, ki se jih lahko financira iz Sklada za vode, se dodaja tudi financiranje gospodarske javne službe urejanja voda. Vsekakor bo to predstavljalo pomemben korektiv k zagotavljanju dodatnih sredstev za področje urejanja vodotokov.

Sara Kovač