fbpx

Znamenita Plečnikova dela v Ljubljani od danes vpisana na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine

Tromostovje. Foto:mea-culpa.

Odslej so na UNESCO seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, so danes sporočili z Ministrstva za kulturo. Sklepno dejanje priprave nominacije »Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka – se je namreč s potrditvijo vpisa na seznam odvilo danes v sklopu dvotedenskega zasedanja Unescovega Odbora za svetovno dediščino. Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljalci Plečnikovih del.

Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo že 16. julija, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in izbrana Plečnikova dela vpisal na seznam svetovne dediščine. Spomnimo, ICOMOS je 4. junija letos podal pozitivno oceno nominaciji izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic medvladnega odbora, ki poteka pod vodstvom Kitajske v Fuzhouju na Kitajskem in prek spleta, se bo zaključilo 31. julija letos, na ministrstvu še navajajo v sporočilu za javnost.

Dela, ki so se znašla na seznamu – od mostov čez Ljubljanico do Trnovskega pristana
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Jože Plečnik (foto: Twitter)

Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.

Kot je v oceni nominacije zapisal ICOMOS, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine.

(Foto: iStock)

Delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja »Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka” je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo, koordiniral Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V njej so med leti 2013 in 2020 sodelovali še Nataša Jurgec Gurnick in Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo), Špela Karo, Mateja Kavčič, Darja Pergovnik, Irena Potočnik in Irena Vesel (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Sonja Ifko in Marko Stokin (ICOMOS Slovenija), Metka Štrajhar (Mestna občina Ljubljana), Ana Porok (Muzej in galerije mesta Ljubljana), Natalija Lapajne in Bogo Zupančič (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in zunanji strokovnjaki Andrej Hrausky, Lena Jevnik in Meta Štular.

T.F.