Pred več kot letom dni so štirje ustavni sodniki razveljavili odločitev petih ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje zakona o RTV Slovenija v delu, ki se je nanašal na vodenje te pomembne institucije. Tako so omogočili, da se je predčasno in nasilno končal zakoniti mandat prejšnjega vodstva RTV, kar je proti vsem pravnim in demokratičnim normam. To pa še ni vse. Predsednik Ustavnega sodišča RS Matej Accetto je dal jasno vedeti, da ustavni sodniki, ki prednostno (več kot leto dni) odločajo o tem, ali je zakon o RTV ustaven ali ne, sploh ne bodo odločili. Po več kot letu dni vidimo, da je to res.
Že takrat se je govorilo o tem, da si Accetto s to uslugo levi politiki in Golobu menda kupuje mesto sodnika nekje na evropskem nivoju. Te dni so te informacije ponovno zaokrožile in nič čudnega ne bi bilo, če bi se to tudi dejansko zgodilo.
Pred dnevi je petorica (politično levih) ustavnih sodnikov odločila, da ne bodo presojali pobude SDS in NSI o tem, da je bil postopek priznanja Palestine v neskladju s Poslovnikom Državnega zbora in Ustavo RS. Petorica ustavnih sodnikov je tako s svojo odločitvijo prikimala evidentni kršitvi Poslovnika Državnega zbora in Ustave RS. Zaključim lahko le, da Slovenija vrhovnega varuha Ustave RS praktično nima več in da mnoge stvari, ki so evidentno protizakonite in neustavne, posledično postajajo zakonite in ustavne. Kam to pelje, lahko le slutimo.
“Pravica” le za elito
Pravijo, da smo nekoč živeli v komunizmu, ki je bil trd in surov ter neizprosen do posameznikov, da pa sedaj živimo v demokraciji, pravni državi, da smo svobodni itd. Toda ali je temu res tako? Zdi se mi, da to velja zgolj za elito.
Pred dnevi smo lahko videli policiste, ki so pred sodnico v Celju Gordano Malović pripeljali vklenjenega nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića.
Naj vas spomnim, da gre za tistega sodnika, ki je za uboj nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta v Ljubljani sodil osumljencu Milku Noviču in ga je oprostil. To je bila očitno napaka nekdanjega sodnika Radonjića, saj bi Noviča, kot je sam dejal, moral po nareku nekaterih sodnikov obsoditi, toda nekdanji sodnik Radonjić je sodil po pravu in ne po nareku drugih. Zato je izgubil službo sodnika, sedaj pa mu sodijo, ker je menda užalil neko sodnico, ki ga je nagovarjala, da Noviča obsodi. Pa se vrnimo k sodnici, ki nekdanjemu sodniku Radonjiću sedaj sodi v Celju, torej k Gordani Malović.
Sodnica: “Kaj mi pa morejo”
Radonjić je sodnici dostavil zdravstveno potrdilo, da je v bolniškem staležu do 18. oktobra 2024, prav tako je sodnici dostavil izvedensko mnenje, da do začetka novembra letos iz zdravstvenih razlogov ni sposoben prisostvovati sojenju, da pa bo sposoben sodelovati na sojenju po 1. novembru letos, in to s prekinitvami največ dve uri na dan. Nič ni pomagalo. Sodnica je po sistemu “kaj mi pa morejo” odločila, da se Radonjić izogiba sojenju, zato je policistom izdala odredbo za prisilno privedbo Radonjića. Ta naj bi na začetku sojenja sodnico vprašal, ali je dobila zdravniško spričevalo in izvedensko mnenje, na kar naj bi mu sodnica pritrdilno odgovorila. Če ta podatek drži, potem gre za očitno zlorabo, ki jo je storila sodnica Gordana Malović, saj odredbe za prisilno privedbo Radonjića ne bi smela izdati. Naj še enkrat poudarim, da ne poznam primera iz časov bivšega enopartijskega in totalitarnega sistema, kjer bi se kaj takega kadarkoli zgodilo. Ob tem seveda nastane vprašanje, kdaj so policisti nekdanjega sodnika Radonjića vklenili. Če so ga vklenili že na njegovem domu, ko so začeli izvajati prisilno privedbo, je to eklatantna zloraba pooblastil in kaznivo dejanje “zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic” po 261. členu kazenskega zakonika pa tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu istega zakonika.
Nekateri podatki kažejo, da naj bi nekdanji sodnik Radonjić sodno dvorano zapustil predčasno, natančneje ob začetku izreka sodbe. Mediji poročajo, da je sodnica Gordana Malović od policistov zahtevala ponovno prisilno privedbo Radonjića, ki naj bi ga policisti prijeli v okolici sodišča in ga vklenjenega pripeljali nazaj na sodišče. Če ta druga razlaga drži, potem je tudi v tem primeru šlo veliko stvari narobe. V času izreka sodbe prisotnost obdolženega, torej Radonjića v sodni dvorani sploh ni potrebna, kakršnakoli zahteva sodnice Gordane Malović po ponovni prisilni privedbi Radonjića pa nezakonita. Tudi v tem primeru ne vidim nobenega razloga, da bi policista nekdanjega sodnika Radonjića vklenila v lisice, razen v primeru, da bi se jima upiral ali pred njima bežal – kar pa se glede na njegovo zdravstveno stanje zagotovo ni zgodilo.
Kljub nekaterim nepopolnoma jasnim dejstvom glede tega primera pa se nikakor ne morem znebiti vtisa, da gre za serijo napak in nezakonitosti tako s strani sodnice Gordane Malović kot tudi s strani obeh policistov. Kaže, da gre za izkazovanje moči in maščevanje nekdanjemu sodniku Radonjiću, kar pa je srhljivo. Veliko dela torej za predsednika višjega sodišča v Celju Branka Aubrehta. Se ga bo lotil ali bo zamižal na obe očesi?
Dr. Vinko Gorenak