V oddaji Drugorazredni je naš raziskovalni novinar Luka Svetina razkril tragično zgodbo matere samohranilke, ki ji je sodišče odvzelo sina in ga dodelilo očetu, ki po njenih trditvah pretepa, zmerja in ponižuje. Otrok ne želi biti z očetom, a ko je zagrozil, da se bo ubil, so ga raje, kot da bi mu dovolili nazaj k materi, dali na antidepresive.
Darja Juha, mati samohranilka dveh otrok, preživlja pekel, ki ga znata ustvariti samo slovensko krivosodje in center za socialno delo. Kot je povedala za Nova24TV, je namreč ostala brez sina zaradi sodbe sodišča, ki je bila pozneje razveljavljena. Otrok trpi, pravi, da si želi biti z materjo in mlajšo polsestro, a mu oče ne dopušča stikov. Mladoletnik je materi napisal več poslovilnih pisem, v katerih pravi, naj sestrica in mati skrbita ena za drugo, da bo pobegnil od očeta ali pa se ubil.
Bitka za skrbništvo za sina naj bi bila rezultat spletk tako družinskega sodišča kot centra za socialno delo. A zgodba se je začela že veliko prej. Otrokov oče, Juhin tedanji partner, jo je pretepel, ko je bila v 7. mesecu nosečnosti. Na srečo je otrok preživel. Ne morejo dokazati, da je bilo mlatenje razlog za otrokov zapozneli razvoj, a dejstvo je, da je otrok spregovoril šele pri petem letu starosti.
Je otrok s posebnimi potrebami, ki se ga je oče v preteklosti otepal. Ravno na materino vztrajanje pa je prišlo do ohranjanja stikov. Darja Juha je celo umaknila kazenske ovadbe o nasilju v zameno, da bi jo nekdanji partner pustil pri miru.
To je za sabo pripeljalo nov val izživljanja, tokrat nad otrokom. Niso se spoštovale dogovorjene ure obiskov. Otroku ni bilo všeč, da se oče ne drži dogovorov, ni želel več biti pri njem na obisku, ravno tako pa se je v tem času poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. “Leta 2015 je sinov odpor do očeta postal tako hud, da je bila mati primorana ravnati po lastni vesti in ne po odločitvi sodišča.”
Sodni izvedenki ocenili, da mora biti otrok z očetom
Otrok je imel vedno več izpadov, ni želel iti k očetu, saj se je bal, da se ne bi več vrnil nazaj. Prišlo je do uvedbe nadzorovanih stikov na CSD, ki so bili na otrokovo zahtevo vse krajši. Konec leta 2015 je nato prišlo do bizarne odločitve prvostopenjskega sodišča, ki je na podlagi dveh mnenj dveh sodnih izvedenk odločilo, da se otroka dodeli očetu. “Dve sodni izvedenki sta napisali, da bi bilo bolje, da bi bil otrok tam oziroma da se otrok predodeli glede na to, da jaz nisem dala otroka na stike, ker bo bivši partner bolje skrbel za stike z menoj, kakor sem jaz skrbela za stike z njim,” je povedala Juha.
Situacijo je komentiral tudi socialni delavec Franci Donko, ki meni, da se je socialnim delavcem v tem primeru odvzele njihove kompetence. Namreč, sodni izvedenec, ki je z otrokom uro ali dve, ne more poznati situacije tako dobro, da bi lahko ocenil, kaj je najbolje za otroka oziroma kaj je res. Mati se je pritožila na višje sodišče, ki je po šestih mesecih zavrnilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Ta čas otrok ni imel stikov z očetom. Vsaka dva tedna pa je bila podana kazenska ovadba proti materi zaradi preprečevanja stikov. Mislili bi si, da bo po izdaji sklepa višjega sodišča, ki je odločitev prvostopenjskega sodišča označilo za nezakonito, stanje prešlo v normalo.
Vrhovno sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo, a zaman
A je to isto sodišče ravno tako presodilo, da mora mati ne glede na to, kaj se dogaja, otroku omogočiti stike z očetom. Tako je bilo do novembra 2017, ko je otrok rekel, da ne bo več hodil na stike z očetom, ki ga je skupaj s svojo novo partnerico fizično zlorabljal in poniževal. Otrok je močil posteljo, oče ga je pretepal, udarjal po glavi, očetova partnerica je otroka vlekla po tleh, silili so ga s hrano, pri čemer je moral po štiri ure sedeti za mizo.
Ko je otrok prijokal domov, je želel na policijo, ni želel več nazaj k očetu, a na policiji so mu povedali, da ne morejo podati kazenske ovadbe, ker je mladoletnik prvi udaril očeta. V ponovnem postopku sodišča na prvi stopnji sta isti sodni izvedenki dosegli odvzem otroka, ker naj bi bila mati mentalno nestabilna. Zatem je otrok začel pisati poslovilna samomorilska pisma. A to je za druge pomenilo samo, da je otroka z duševnimi motnjami potrebno še dodatno napitati z antidepresivi, namesto da bi mu zagotovili otroku primerno življenje za rast in zdrav razvoj.
A. B.