Pod Macronom se v Francijo po več kot 140 letih vrača t. i. “preventivna cenzura”. Francoski notranji minister Gérald Darmanin je 9. maja pozval prefekte (upravnike provinc) po vsej državi, naj prepovedo dogodke in proteste, ki jih organizirajo “skrajni desničarji ali ultradesničarji”. Samo v Parizu je policija pretekli konec tedna prepovedala šest tovrstnih dogodkov vključno s simpozijem, ki ga je organiziral Inštitut Iliade.
Simpozij, ki bi moral potekati v nedeljo, je bil posvečen spominu na Dominiquea Vennerja, zgodovinarja, ki si je pred natanko desetimi leti v katedrali Notre-Dame de Paris vzel življenje. Žrtvoval se je zato, da bi prekinil duhovno mrtvilo, otopelost, ki je preplavilo francosko družbo. Skušal je prebuditi vest otopelih Francozov. Tako je izrazil upor proti posameznikom, ki skušajo uničiti njihovo identiteto vključno z družino, ki je večtisočletni temelj civilizacije. Sporočilo je bilo prebrano po njegovi smrti.
V eni od šestih odločitev, ki jih je minuli konec tedna sprejel policijski prefekt v Parizu, da bi izpolnil ukaz vlade premierke Élisabeth Borne, je upravno sodišče razveljavilo prepoved konference in pohoda. Slednjega organizira rojalistična organizacija Action Française v spomin na Ivano Orleansko. Tako je bilo omogočeno nadaljevanje brez ogrožanja javnega reda kot v preteklih letih. Organizatorji simpozija Zavoda Iliade pa so bili obveščeni manj kot 24 ur pred načrtovanim dogodkom, da na sodišču ni bilo mogoče doseči začasne odredbe v njihovo korist, poroča Remix News.
Obuditev preteklih časov
Ko so na simpozij povabljeni prispeli na prizorišče, ki ga je najel pariški Inštitut Iliade, jim je policijski kordon preprečil vstop. Laurent Nuñez, pariški policijski prefekt, je prepoved utemeljil z besedami, da obstaja resna nevarnost, da bodo poklon umrlemu spremljale izjave, ki spodbujajo sovraštvo in diskriminacijo skupin ljudi zaradi njihovega izvora ali pripadnosti/nepripadnosti etnični skupini, narodu ali veri. S tem naj bi se posledično postavilo pod vprašaj nacionalno kohezijo in načelo, zapisano v Deklaraciji o pravicah človeka in državljana. In prav za to gre pri preventivni cenzuri. Temu inštitutu ali kateremu koli njegovemu udeležencu se vnaprej prepove simpozij, čeprav še ni nihče ničesar naredil ali izrekel. Ta vrsta cenzure je bila v Franciji sicer odpravljena z zakonom o svobodi tiska iz leta 1881, do zdaj pa je bila ponovno vzpostavljena le v času vojne. Odločitev notranjega ministra Darmanina cilja na organizacije, ki po mnenju francoskih oblasti pripadajo “skrajni desnici” ali “ultradesnici”.
Dejansko pa prepovedani simpozij ter številne organizacije nikakor ne gre uvrščati v to skupino. Zanimivo je zlasti to, da je pariški policijski prefekt sporno odločitev utemeljil tudi z besedami, da gre za dogodek, ki je usmerjen proti pospeševanju “velike afromagrebske zamenjave”. Policija je prav tako navedla napačno trditev – da gre za javno prireditev, saj je bila ta zasebne narave, namenjena le povabljenim udeležencem. Vse kaže na to, da želijo oblasti zadušiti celo najmanjšo razpravo o veliki zamenjavi prebivalstva, kar je povezano z okrepljenim tako zakonitim kot nezakonitim priseljevanjem. To pa velika večina francoskih državljanov vidi kot razlog za skrb. Vlada vodi politiko, ki ni skladna z željo večine Francozov. Gre za napad na del prebivalstva, ki nasprotuje priseljevanju in zagovarja konservativne vrednote. Policija je s prepovedjo simpozija počakala do zadnjega, da sodišče prepovedi ne bi uspelo razveljaviti. Treba se je vprašati, ali je Francija še vedno polnopravna demokracija.
Domen Mezeg