Jutri bo Janez Janša še drugič v malce več kot desetletju s strani sodnega senata poslušal, ali ga bodo (ponovno) zaprli na podlagi sodnega konstrukta – leta 2014 je bila to Patria, danes še bolj čudaški proces Trenta, kjer se mora zagovarjati, da je nepremičnino 13 let po nakupu prodal dražje, kot pa jo je izvirno kupil. Kot takrat se tudi tokrat proces zaključuje – kakšno naključje – le malce pred volitvami. V tem času, ko se zopet lomi slovenski koncept pravne države, pa je prav, da spomnimo na prvega žvižgača, ki je izpostavil vso – skoraj na mafijski način pokvarjeno malopridnost slovenskega pravosodja.
To je bil Zvjezdan Radonjić. Pisalo se je leto 2019, ko je Radonjić prvič odprl prej neprodušno zaprta vrata političnega vpliva na sodišča. Kot sodnik v zadevi Milko Novič je pred obrazložitvijo sodbe spregovoril o nedopustnih pritiskih, da mora dr. Noviča obsoditi. Na našem portalu smo takrat prvi objavili stenogram njegovega nagovora in na koncu tega zapisa tudi avdioposnetek, v katerih je Radonjić zelo nazorno razkril pritiske globoke države.
Stenografski zapis Radonjićevega zdaj že ponarodelega govora objavljamo v nadaljevanju:
“Ni torej v navadi, da se obrazložitev sodbe začne z elementi, ki so spremljali sojenje, kot so v tej situaciji nujni. To počnem prvič.
Ko sem dobil zadevo v sojenje, je pet ali šest sodnikov reklo, dobro, da si ti to dobil, ker to ti edini lahko dokončaš. S tem niso mislili, da sem tako sposoben, ampak da sem tako samosvoj. Zadevo sem naštudiral. Pred sojenjem sem šel k vrhunskemu pravnemu strokovnjaku in mu od besede do besede napovedal, kaj se bo dogajalo na tem sojenju. In vse se je zgodilo.
Takoj po prvih narokih so se začeli obiski predsednika sodišča Marjana Pogačnika in nenehna klicanja, da se me naj disciplinira. Da naj začnem soditi, tako kot je treba. 14. 1. 2019 so že pisne vloge, da se me izloči, da se me opominja. 16. 1. vodja skupine državnih tožilcev Furlan Pogačniku predlaga moje kaznovanje, discipliniranost. 17. 1. se me izloča, 18. 1. tudi. Navajajo se izmišljotine, da uporabljam podatke, ki jih v spisu ni. Vsi ti podatki so v spisu Novič, pa tudi v spisu Michel. 12. 2. se zahteva izločitev Štularja, pooblaščenec, potem pa tudi SDT. 28. 3. 2019 se mi napoveduje, da sem v kazenskem postopku in v disciplinskem postopku, Štular tudi.
9. 3. 2019 vrhovni sodnik, kot disciplinski tožilec, na pobudo državnega tožilstva vlaga za mene pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. 2. 4., po enem mesecu, se mi to vroči, s starimi, da se me čim bolj zmede, disciplinirano, ta zadnjič. 16. 4. časopisna objava, izjava predsednika vrhovnega sodišča, da je pogoj, da se me odstrani, da se me suspendira, je uvedba kazenskega postopka, Marjan Pogačnik, predsednik sodišča, ravno tako pove, da o tem ne ve nič. Več kot sto pet časopisnih prispevkov je bilo objavljenih do danes, v nobenem izmed njih ni bilo zapisano, da je sojenje Milku Noviču pošteno.
Mladina in Dnevnik me napadata sinhronizirano. Iznašajo se podatki iz mojega zasebnega življenja. Iz moje zdravniške mape. Obrnil sem se na zgodovinarja, ki je preučeval stalinistične postopke. V celem času Sovjetske zveze se nič takega ni zgodilo, kar se meni dogaja v štirih mesecih. Kdo stoji za vsem tem, jaz ne vem? Milko Novič ni tako pomemben in jaz nisem tako pomemben, da se naju bi lotili na ta račun. Sporočilo je jasno, sodnik ne sme soditi pošteno, poštenega sojenja ne sme biti. Jaz sem sodil pošteno, s čimer sem zastavil svojo kariero. Nikoli ne bom napredoval. Čez en mesec bom verjetno v suspenzu. To, da je Novič imel pošteno sojenje, je pogojeno z mojo odločitvijo, da si uničim kariero. Tisti, ki boste od sodnikov zahtevali, da sodijo pokončno in pošteno, trikrat razmislite, preden boste sodniki … jaz sem do sedaj edini, ki je preživel to Golgoto, pa sem sodil tudi že tastu predsednika Združenih držav, sodil sem najbolj občutljive politične zadeve, vsi politiki so bili pred menoj, ampak takšne surove, brutalne kampanje, ki je spremljalo to sojenje, jaz ne pomnim.
Očitno je bilo, zadano že v prvem sojenju, da Novič mora biti obsojen, da se neke zadeve ne bi raziskovalo na Kemijskem inštitutu. Kdo je tu v ozadju, ne želim špekulirati, vsekakor pa gre za odločitve, ki segajo v vrhove pravosodja, v vodstvo državnega tožilstva, na sodni svet in vrhovno sodišče Slovenije. Kdo stoji za tem, kar počne Miha Kunič, tudi jaz ne vem, sigurno pa ne vdova od Jamnika. Zato ozadje tega sojenja v polni meri ugotavljam, da je naravnano.
K meni že mesece hodi določena sodnica, ki je vedno v kontaktu s skupino državnih tožilcev. Vsak teden mi namiguje, a ne, da ne boš oprostil Noviča, a ne, da ne boš oprostil Noviča. (…) V prejšnjem kazenskem postopku (…) Milko Novič poštenega sojenja ni imel. Nobeden izmed štirih sodnikov ni v kazenskem postopku, niti v disciplinskem postopku. Tožilstvo je (…), da je sojenje bilo nepošteno. Nobenega ni poslalo v kazenski postopek, pošilja mene … Pravi, izhodiščna točka meritve ni znana. Stala je na izhodiščni točki (…) Sojenje se (…) onemogoča. O tem nobeden ne sporoči niti besede. Toliko o spremljanju tega sojenja (…)
Potrebno je vložiti obtožni predlog, potem me lahko šele suspendirajo. Kaj to pomeni, da bo tožilstvo takoj to vložilo in da bom takoj suspendiran, da še sodbe ne morem napisati. Zdaj pa glede samega dejanja. Preden se sodišče loti dokazovanja, mora narediti materialni preskus obtožbe …”
Posnetek poslušajte tukaj:
Čas je da si priznamo, da je slovensko pravosodje disfunkcionalno
Ugledni pravnik Dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete je v luči mnenja vox populi pred celjskim sodiščem, ki ocenjuje, da gre v primeru Trente za politični in montirani proces, kakršni so bili po II. svetovni vojni, v torkovih Odmevih med drugim povedal, da sta sodišče in državno tožilstvo za razliko od DZ in vlade, strokovna organa, rekoč, da so “to so ljudje, ki so se več let šolali in so strokovnjaki za področje. Niso politiki, nikomur ne odgovarjajo.”
Po izpovedi Radonjića se enostavno ne bi smeli več pretvarjati, da je s slovenskim pravosodjem vse, kot mora biti. Spomnimo se na titoistične zabave ljubljanskih sodnic, njihovo očaranost nad županom Zoranom Jankovićem, na piknik SD s sodniki, od katerih je eden nato preganjal Franca Kanglerja, spomnimo se napovedi politizacije sodstva s strani nekdanje poslanke in sodnice Jasne Murgel, aferi, ko je tedanji predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša zatrdil, da je potrebno prvaka SDS Janeza Janšo s*ukati po montiranem procesu Patria…
Radonjićeva izpoved je bila le zadnja češnja na torti disfunkcionalnosti slovenske pravne države. Svojo iskrenost, poštenost in resnicoljubnost je drago plačal – globoka država ga je maščevalno izgnala iz poklica z “berufsverbotom”, celo v lisice so ga vklenili in privedli pred sodnika. Pred jutrišnjo sodbo se spomnimo, da je Radonjić že plačal s svojim ugledom, kariero in uničenim življenjem, da je iskreno povedal to, kar je večina ljudi že dolgo slutila: slovenska globoka država politično nadzoruje sodišča in pritiska na sodnike, da pišejo “ustrezne” sodbe.
I. K.