V glavah levih odločevalcev se očitno dogaja nekaj neverjetnega. Tokratna ideja mariborskega župana Arsenoviča je ta, da bi iz Slomškovega trga odstranil avtomobile.
Župan Saša Arsenovič očitno ne razmišlja le o tekočem mandatu, temveč že o tretjem. Sodeč po njegovih potezah, ki so v zadnjih letih temeljito preoblikovale mestno jedro Maribora, si želi zapustiti pečat – ne glede na ceno, ki jo plačujejo občani, podjetniki in obiskovalci mesta.
Spomnimo. Najprej je zaprl Koroško cesto. Nato si je pred svojo restavracijo postavil fontano, kar je pri mnogih sprožilo vprašanja o prioritetah mestne oblasti. Sledila je obsežna prenova Lenta in zaprtje območja za avtomobilski promet. Rezultat? Številni obiskovalci iz drugih krajev Lenta preprosto ne obiščejo več. Parkirišč je malo ali skoraj nič, dostop je otežen, mestno jedro pa vse bolj sameva. Namesto da bi mestna oblast iskala ravnotežje med razvojem, dostopnostjo in potrebami meščanov, se zdi, da nadaljuje z istim vzorcem. Zdaj je na vrsti Slomškov trg.
Župan vztraja, da se celotna površina trga in okoliških ulic preuredi v območje za pešce, z dovoljenim prometom kolesarjev, pri čemer bodo pešci imeli prednost. Avtomobilski dostop bo dovoljen le za stanovalce, dostavo in intervencijska vozila. Vsa parkirna mesta za osebne avtomobile bodo odstranjena. Dostop bo nadzorovan s potopnimi stebrički, hitrost pa omejena na 20 km/h. Na papirju se sliši moderno in trajnostno. V praksi pa to pomeni še en udarec za dostopnost mestnega jedra.
Slomškov trg ni le estetski prostor za razglednice in turistične brošure. V neposredni bližini je Slovensko narodno gledališče Maribor, številne ustanove, cerkev, tudi številni lokali. Že zdaj primanjkuje parkirišč. Obiskovalci predstav, starejši, družine z otroki in ljudje iz okoliških krajev se pogosto znajdejo v situaciji, ko krožijo po mestu in iščejo prosto mesto – ali pa se odločijo, da sploh ne pridejo.
Vprašanje je preprosto: komu je namenjeno mestno jedro? Turistom za enodnevni obisk? Kolesarjem? Ali tudi meščanom in obiskovalcem, ki v mesto prinašajo življenje, kulturo in potrošnjo?
Maribor se sooča z demografskimi izzivi, praznimi poslovnimi prostori in upadanjem živahnosti v centru. V takšnih razmerah bi pričakovali ukrepe za oživljanje mesta, ne pa dodatno zapiranje prometnih poti in ukinjanje parkirnih mest brez jasne, celovite prometne strategije. Mesto tako potrebuje dialog, ne enostranskih odločitev. Potrebuje uravnotežen razvoj, ne eksperimentov. Predvsem pa potrebuje župana, ki posluša tudi tiste, ki se z njim ne strinjajo.
Če so dosedanje poteze uvod v novo volilno kampanjo, potem se bo razprava o prihodnosti Maribora šele zares začela. In občani bodo morali jasno povedati, kakšno mesto si želijo – dostopno in živo ali zaprto in vse bolj prazno.
e-Maribor