Koroški kantavtor Marijan Smode je v svoji dolgoletni karieri nanizal vrsto hitov, ki jih poznajo praktično vsi, ki jih slovenska popularna glasba zanima. Zaslovel je že kot zelo mlad, na slovenski glasbeni sceni je prisoten že več kot štirideset let. Še vedno je aktiven, poln idej, med njegovimi zadnjimi projekti sta izid plošče 40 let 40 hitov ter pesmi Moja domovina, ki sta naleteli na zelo lep odziv med poslušalci.
E-Koroška: V osemdesetih letih ste bili velika zvezda slovenske glasbene scene. Kako se spomnite tistih časov?
Smode: V Ljubljano sem na Slovensko popevko prišel popolnoma neznan ali kot bi rekli “outsider” in kot je napisal moj novinarski kolega, prišel, zapel, zmagal. Takrat še nisem vedel, da je pred mano več tisoč koncertov in nastopov. Bil sem praktično v vsaki slovenski vasi, bil pa sem izbranec občinstva in ne glasbenih kritikov ali urednikov, kar mi je ustrezalo, saj sem se vedno imel za folk pevca. Kljub več aktualno angažiranim pesmi … lepo obdobje … lepo pa je, da so moji poslušalci še sedaj z mano in na nastopih zapojemo skupaj vse moje pesmi.
E-Koroška: Nekatere vaše pesmi so praktično ponarodele, če uporabim ta izraz. Med njimi vaš prvi veliki hit Mrtva reka. To je bilo leta 1978, mala plošča je izšla tri leta pozneje?
Smode: Od svojega 14. leta sem igral izključno klasično rock glasbo, ta me je s skupino Črni tulipan spremljala 24 ur, saj sem dobesedno spal ob kitari in seveda bil sem upornik (sam mislim, da z razlogom), kar sem na svoj način še danes, saj sem vedno težko prenašal in živel s krivico. In to z reko Mežo je bila ena velika krivica, ki mi ni dala spati. Vse ostalo v zvezi s tem je več ali manj znano. Vesel sem, da danes teče lepša in čista in da se je učijo otroci v šolah, saj je v učbeniku osnovnih šol. Zadnjič mi je sin dejal, da sem preveč čustven do vsega, tudi do narave, do stvari, do živali … ja, verjetno je Mrtva reka tudi posledica te moje specifične lastnosti, zaradi katere mi je bilo kdaj v življenju verjetno težje kot sicer, a vse v življenju se zgodi z razlogom. Tudi z Mrtvo reko se je vse dobro izteklo, lahko pa bi bilo zelo drugače …
E-Koroška: Sledile so uspešnice Jaz in moja dama, Ne odhajaj še Belinda, Še pomahal ni z roko, Adriana v tvojih očeh, Marina, Micka in drugi. Kako vam je uspelo nizati hit za hitom?
Smode: Ja hiti … to bi lahko počel še danes in imel na leto po 250 nastopov, vendar je lahko cena za to zelo visoka, zato delam zdaj dosti bolj zmerno. Ne grem nastopati povsod, kamor me povabijo, ne preždim po dvanajst ur na dan v studiu in ne prevozim vsako leto 80.000 km. Tako sem se odločil ob žalostni usodi prijatelja Brandyja. Od svojih več sto napisanih skladb sem se odločil ob izdaji CD plošče 40 let 40 hitov. Za 40 pesmi, za katere vem, da so mojim poslušalcem najbližje in to so zagotovo Ne odhajaj še Belinda, Adrijana, v tvojih očeh, Mrtva reka, Še pomahal ni z roko idr. Vse so se prodale med 50.000 in 100.000 in so zagotovo blizu ljudem, zato sem jih uvrstil na to izdajo, za vsako pa so seveda zgodbe.
E-Koroška: Sodelovali ste na številnih festivalih, pa tudi na izboru za Evrovizijo. Nekajkrat ste tudi zmagali. Bi katerega posebej omenili?
Smode: Prelomnica v moji karieri, pa ne samo karieri, v mojem življenju, je bil nastop na Dnevih slovenske glasbe, kjer sem se s pesmijo Še pomahal ni z roko pomeril z velikani slovenske zabavne glasbe, sicer kasneje mojimi dobrimi glasbenimi prijatelji (Dušan Velkavrh, Tadej Hrušovar itd.). To je bil velik izziv, a sem verjel, da me bodo ljudje začutili, in res je bilo tako, podarili mi niso samo te zmage, ampak doslek kar 40 let glasbene kariere, v kateri sem spoznal marsikaj, se marsikaj naučil, mislim pa, da je največ, kar mi je dalo obdobje. to, da sem se naučil postaviti zase, se spoštovati, spoštovati svoje delo ne glede na obdobja ustvarjanja in se zato tudi boriti, saj sem se ves čas zavedal, da je moj uspeh vedno neuspeh ali manjši uspeh nekoga drugega in ti ljudje znajo biti zelo neprijetni in narediti mnogo slabega.
E-Koroška: Leta 1986 ste posneli album Jožica, kje si bla, ki je s 127.000 izvodi najbolje prodajan album vseh časov v Sloveniji. Verjetno ste ponosni na to?
Smode: V času ko je nastala ‘Jožica’ sem bil v obdobju, ko sem po petih letih intenzivnega nastopanja potreboval ‘nekaj’. Vse je bilo naporno, zahtevno, utrujajoče in jaz sem si zaželel malo zabave, jaz pa ne bi bil jaz, če si ob tem ne bi privoščil tudi malo provokacije, no, nekateri vedo, za kaj gre, drugi spet ne, je pa nastala pesem Jožica, kje si bla, ki je pomenila zame in za občinstvo pričetek enega sproščenega, zabavljaškega obdobja v moji karieri, ki ga ne bi zamenjal za nič. Pravzaprav sem takrat po skoraj 20 letih ustvarjanja vedel, da pri pesmih ni pomembno samo njihovo sporočilo, ampak da je prav tako zelo pomemben namen pesmi same, kaj želimo z njo doseči. V tistem obdobju smo se približevali razpadu Jugoslavije, bila je visoka inflacija, ljudje so trpeli, bili so razdražljivi in nezadovoljni. Vedel sem, da vsi potrebujemo ventil, da se sprostimo, da se pozabavamo in pozabimo na težave … In zgodila se je Jožica. Vse ostalo je zgodovina. Seveda pa sem ponosen na rekord v prodaji 127.000 izvodov, za to je bilo takrat treba vložiti veliko napora …
E-Koroška: Med leti 1982 in 1992 ste posneli kar dvanajst albumov, vsako leto enega. To je bilo najbolj kreativno obdobje vaše kariere, imeli ste ogromno idej.
Smode: Ja, takrat sem izdajal vsako leto po en album in to serijo je prekinila vojna, ki je popolnoma porušila vso glasbeno industrijo. Takrat se mi je tudi zdel primeren čas, da malo izprežem in sem zmanjšal nastope na 50 nastopov na leto. V tem času so se tudi zgodile pomembne prelomnice v mojem življenju, ustvaril sem si družino, uredil življenje, razšel sem se s svojo do tedanjo založniško hišo ZKP RTV Slovenija, s katero smo dobro sodelovali in posledica tega razhoda je bila tudi, da sem dobesedno izginil iz programov RTV Slovenija, ampak takrat se je podobno dogajalo tudi drugim, ki so bili “preveč” uspešni, npr. Brandy, Simona Weiss idr. S tem se nisem preveč obremenjeval, saj sem dejansko potreboval oddih, me pa preseneča, da občutim, kot da bi ta zamera trajala še danes, saj se osrednji medij, ki naj bi bil vseslovenski, ni dotaknil ne moje 40. letnice, ni me omenil ob obletnici Slovenske popevke, čeprav je Še pomahal ni z roko najbolj prodajana ali morda ena izmed najbolj prodajanih pesmi v zgodovini Slovenske popevke. Ampak ljudje smo samo ljudje, karavana pa gre dalje. Glede uspešnic pa se ni nič spremenilo. Ko se odločim, izdam pesmi, ki zagotovo močno pretresejo Slovenijo. Tako je bilo s pesmijo Vedno si sanjala njega, sedaj pa to dokazuje Moja domovina.
E-Koroška: V zadnjih tridesetih letih sta izšla le dva vaša albuma. Ste se bolj posvečali svoji založbi Korodisc, drugim projektom?
Smode: Po tem obdobju smo se sklenili vsi osamosvojiti, postati neodvisni, tako je nastala založba Mandarina, založba Megaton in moja založba in produkcija najprej Produkcija Smode d.o.o. in kasneje Korodisc. Svoje delovanje sam zaradi situacije v glasbenem poslu razširil na videoprodukcijo, ekonomsko propagando in studijsko produkcijo v sodelovanju z mnogimi vidnimi gospodarskimi subjekti v državi. To je zahtevalo veliko časa, zato sem na glasbenem področju samo skrbel za svojo prisotnost, seveda pa za to nisem imel toliko časa kot v preteklem obdobju, zato so bile nekatere moje izdaje neupravičeno prezrte kljub dobrim pesmim. Idej imam sicer sedaj več, kot sem jih imel v preteklosti, se pa ne odločam tako pogosto izdajati pesmi, saj bi to potegnilo za seboj staro rutino,ki pa je bila prenaporna, sem pa dejal, da ko se odločim, takrat odločno opozorim nase …
E-Koroška: Ali je kje mogoče kupiti vaše plošče, razmišljate morda o njihovi ponovni izdaji?
Smode: Glede plošč, seveda, za začetek sem izdal dvojno ploščo 40 let 40 hitov, ki je zelo lepo sprejeta, na njej pa je res prostora za 40 pesmi. V tem času so prevzela vodilno vlogo socialna omrežja, kjer se v nasprotju s preteklostjo, ko se je vse dogajalo na radiu in televiziji, moraš pojavljati, ker te sicer ni, zato sem zelo aktiven na facebooku, tik toku, tweeterju, kjer imam množico sledilcev, posebej pa me veseli, da ta dandanes omogočajo tudi, da se lahko pogovorim s svojimi poslušalci, kjer lahko komentirajo moje ustvarjanje, tako pozitivno kot negativno. To je res super in tega ti ne more dati noben drug medij, zato so omrežja zame prioriteta.
E-Koroška: Ste kantavtor, sami pišete pesmi. Kdo vam je bil v mladih letih vzor?
Smode: Ja, že od rane mladosti sam pišem pesmi, kasneje pa sem pričel tudi sam aranžirati in producirati in po nekaj letih sem v svojem studiu pri projektu Ne pojte prijatelji tudi prišel do rezultata, ki me je tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu zadovoljil in sem bil z njim zadovoljen. Vzornikov je bilo precej in so še. V začetnem obdobju prvi na lestvici Clapton, Jimi, Janice, Emmylou Harris, no, tu bi moral pogledati še tiste metre plošč, da ne bi komu naredil krivice. V kasnejšem obdobju, ko sem moral živeti od glasbe in se z njo preživljati, pa sem se moral tako avtorsko kakor produkcijsko osredotočiti na avtorje, kot so Bregovič, Dujmič, Zdenko Runjič, Velkavrh in seveda precejšnjo množico tujih avtorjev, kjer se nisem naučil samo skladanja in pisanja tekstov, ampak tudi obrti, kot sta aranžiranje in produkcija.
E-Koroška: Katere kitariste najbolj cenite, ste se po kom zgledovali?
Smode: Kot sem dejal, Clapton in Jimi sta zagotova razred zase, potem pa jih je še mnogo. Alvin Lee, Robin Trower, Josip Boček in seveda cela plejada country kitaristov, ki so manj izpostavljeni, pa seveda največja imena Cash, Wille Nelson. Mnogo tega sem preigral.
E-Koroška: Sodelovali ste tudi z nekaterimi drugimi glasbeniki. S kom ste najraje sodelovali? Nedavno smo lahko zasledili vaš komentar o avtorstvu pesmi Vedno si sanjala njega, ki jo izvaja tudi Fredi Miler. Povedali ste, da ste vi avtor pesmi.
Smode: Seveda sem sodeloval z največjimi slovenskimi imeni in glasbeniki, predvsem pri studijski dejavnosti. Na mojih ploščah so sodelovali vrhunski bobnar Gajič, Hauko, Gančev, Kozlevčar, Sfiligoj, sami zelo dobri glasbeniki, od katerih sem se veliko naučil tudi o obvladovanju in muziciranju na drugih instrumentih, od izvajalcev pa sem sodeloval na turnejah z vsemi največjimi imeni nekdanje Juge (Dragojevič, Kesovija, Ukraden), ki so jim pisali pesmi ustvarjalci, ki jih najbolj spoštujem in sem jih imel kasneje čast tudi srečati in se z njimi družiti. No, z nekaterimi sem se tudi zelo korajžno pomeril na izboru za Evrovizijo. Zgodba s Fredi Milerjem je na srečo zaključena, konkretno zadeve ne bom komentiral, lahko pa povem, da mislim, da vsega tega dogajanja ne bi bilo, če ne bi bilo v ozadju toliko tretjih oseb, ki so imele od vsega veliko koristi. Sedaj je vse na svojem mestu in prav je tako. Ob tem primeru pa sem se seveda večkrat vprašal, kaj je imel nekdo tam zgoraj proti meni, da mi je pripeljal v življenje tri sodne postopke. Fredi Miler, RTV Slovenija in Občina Dravograd, vsakega v trajanju okvirno 10 let. V vseh sem bil sicer uspešen, a se ne morem znebiti občutka, da se včasih poskuša umazati ime človeka.
E-Koroška: Pesem tudi sami izvajate, v nekoliko drugačni, bolj akustični izvedbi.
Smode: Kdor je prisluhnil pesmi, lahko vidi, da gre za lepo, izpovedno pesem, ki pa je bila seveda v enem delu pri projektu Miler postavljena v drug koncept, ki je ustrezal njegovi osebnosti in željam. Vse, kar lahko rečem, je to, da sem vesel, da je pesem kot taka v obeh pojavnih oblikah naletela na lep sprejem pri poslušalcih in da bo kljub zapletom tako tudi ostalo. Zna se zgoditi, da bo pesem kje v prihodnosti posnel še kdo na svoj način, pravzaprav bi bil tega zelo vesel, saj kot vemo, mi smo minljivi, to, kar naredimo, pa ostaja. Predvsem zato, ker zagovarjam dejstvo, da gre pri pesmi Vedno si sanjala njega za nesporen megahit, ki bo ostal.
E-Koroška: Kakšno je vaše mnenje o trenutni glasbeni sceni v Sloveniji? Nekatere pesmi iz preteklega obdobja se še vedno vrtijo na radiu, nekatere žal ne. To je verjetno odvisno od glasbenih urednikov. Kakšno mnenje imate o njih?
Smode: Trenutna glasbena scena je zanimiva, predvsem pa je zanimivo, kako se vse dogaja, spreminja in zelo se čuti vpliv tujih agresivnih produkcij, katerih instantna produkcija me mnogokrat ne prepriča. Pogosto ko se vozim, se zgodi, da na radijskih postajah nimam kaj poslušati, saj mi predvajana glasba deluje kot ambientalna, predvsem pa pogrešam več slovenske glasbe, pa ne zaradi sebe, ampak nekako ne morem mimo svoje stare izkušnje z nekaterimi mediji, ki te niso vreteli samo zato, ker si bil zelo popularen. To se mi ni zdelo zelo pošteno, kljub naši mali domovini se je včasih zdelo, da si kdo ni vzel časa, da bi preposlušal vse, kar si ustvaril na posamezni izdaji. Na njih je precej dobrih, a zaradi tega dejstva spregledanih pesmi. No, res pa je, da na Koroškem radiu vedno uživam ob izboru glasbe, ki jo vrti Miran Vavče, pač ‘muzičar’, takrat mi je ‘fajn’.
E-Koroška: Aktivni ste tudi na družbenih omrežjih, komentirate tudi dnevno politiko. Kaj mislite o trenutnem stanju na političnem prostoru v Sloveniji?
Smode: S politiko se nikoli nisem dosti ukvarjal, saj vsi vemo, kako je s politiko. Kot vsakdo pa seveda spremljam dogajanje, saj je od njega odvisno tudi to, kako bom sam živel. S trenutnimi razmerami nisem zadovoljen, ne glede na to, kdo je na vladi, saj vidim, da mnogo ljudi živi slabo, še posebej upokojenci, ki sem jim tudi zapel na njihovem protestnem shodu, saj jih v celoti podpiram. Prav žalostno je, kako so nekateri takoj želeli to obrniti na politiko, pa moja pesem Moja domovina nima s politiko nič skupnega. Sam pozdravljam to, da se nekdo zavzame za ranljive skupine, saj bi bilo lepo in želim si, da bi v naši lepi domovini vsakdo imel dovolj za spodobno, lepo in sproščeno življenje, s temi ljudmi pa sem preživljal in še preživljal neskončno lepih trenutkov. NIKOLI ne smemo pozabiti, da so nam ti ljudje izgradili prihodnost in da si to zaslužijo, a ne kot socialni dodatek.
E-Koroška: Pred dvema letoma ste posneli domoljubno pesem Moja domovina, ki je pri mnogih poslušalcih zelo cenjena?
Smode: Slovenci smo en krasen narod, zato sem želel podariti eno iskreno domoljubno pesem brez vsakega prizvoka politike. Zelo težko razumem, kako ne moremo preseči in pustiti za sabo težkega dela naše zgodovine, v katerem niso trpeli samo eni, trpel je ves slovenski narod, ampak tako ni bilo samo pri nas, tako je bilo po vsej Evropi, po vsem svetu, a samo mi ne zmoremo tega preseči, samo mi ne moremo pustiti, da vsi mladi nedolžni fantje in dekleta ne morejo mirno počivati v rodni zemlji, saj sem prepričan, da je prav sleherni izmed njih v svojih zadnjih trenutkih nosil v srcu svojo neizmerno ljubezen do domovine. In prav o tem poje pesem Moja domovina, da je čas, da pozabimo, odpustimo in zaživimo kot dober in ljubeč narod, ki je vedno nosil ljubezen in spoštovanje v srcu.
E-Koroška: Ali trenutno načrtujete kakšen nov glasbeni projekt, morda nov album?
Smode: Seveda skozi ustvarjam, tudi če bi včasih želel izklopiti ta ‘motor’ v meni, ki me ves čas opozarja, da pišem, ustvarjam, res pa je, da me to v popolnosti izpolnjuje, človek pravzaprav ne zna drugače živeti. Pravkar končujem še eno angažirano pesem, katere ‘trailer’ zelo obeta, saj je naletel na množičen odziv in ima naslov Mavrica. Sicer pa v tem poletnem času najbolj uživam v prepevanju dalmatinskih pesmi, saj sem mnogo na Hrvaškem in imam tam veliko glasbenih prijateljev.
E-Koroška: Še zadnje vprašanje. Kdo je po vašem boljši, Beatlesi ali Stonesi?
Smode: Pri takih veličinah se je težko odločiti, če bi se pa že moral, so pa v tej etapi malo spredaj Roling Stones.