Reuters poroča, da bodo članice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v petek glasovale o tem, ali naj zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju odstavijo glavnega tožilca Karima Khana.
Khan je sicer leta 2023 zahteval izdajo naloga za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove zaradi domnevne nezakonite deportacije in premestitve ukrajinskih otrok v Rusijo.Prav tako je leta 2024 zaprosil za izdajo nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in takratnega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, povezanih z vojno v Gazi. Hkrati je zahteval naloge za prijetje tudi za voditelje Hamasa.
56-letni Khan sicer vse očitke zanika. Glasovanje bo potekalo le teden dni po tem, ko je Washington napovedal novo diplomatsko kampanjo za razgradnjo ICC, ki ga ZDA označujejo za grožnjo ameriški suverenosti. “Sodišče je že v negotovem položaju,” je za Reuters dejal Mark Ellis, izvršni direktor Mednarodne odvetniške zbornice in dolgoletni opazovalec dela ICC. “Primer Khana je ločen, vendar zelo pomemben del celotnega dojemanja verodostojnosti sodišča,” je dodal. ZDA so sporočile, da v kampanji proti ICC niso izključene nobene diplomatske možnosti. V okviru dosedanjih ukrepov je bilo sankcij deležnih že 11 najvišjih predstavnikov sodišča.
Glasovanje o Khanu razkriva tudi notranje razhajanje med vodilnimi organi sodišča in državami članicami. Po dokumentih, ki jih je videl Reuters, so predstavniki vodstvenega organa sodišča ocenili, da bi moral biti Khan odstavljen zaradi hudih kršitev, vendar ni jasno, ali bodo države članice tej odločitvi sledile. Za njegovo odstavitev mora v tajnem glasovanju, ki bo potekalo na zasedanju na sedežu Združenih narodov v New Yorku, glasovati absolutna večina, torej najmanj 63 od 125 držav članic.
Khanova domnevna žrtev, mlajša uslužbenka ICC, je prejšnji teden prvič javno spregovorila. V pogovoru za CNN je ponovila očitke, da je imela s tožilcem spolni odnos brez privolitve. “Ko je razlika v moči tako velika, ni mogoče govoriti o soglasju,” je za CNN dejala ženska, ki je bila predstavljena le z imenom Sarah. Khanovi odvetniki so za Reuters sporočili, da zanika “kakršenkoli spolni odnos” z domnevno žrtvijo. Odločitev, ki je privedla do petkovega glasovanja, so označili za nezakonito, postopkovno neutemeljeno in brez dokazne podlage.
Ob tem so se sklicevali na skupino neodvisnih sodnikov, ki so po poročilu preiskovalcev Združenih narodov ocenili, da ni dokazov, s katerimi bi bilo mogoče očitke dokazati onkraj vsakega dvoma.Ne glede na izid glasovanja to ne bo končalo notranjih razhajanj v sodišču. Če bodo države članice Khana odstavile, bodo nekateri odločitev razumeli kot posledico političnih pritiskov, potem ko je glavni tožilec zahteval izdajo nalogov za prijetje visokih izraelskih predstavnikov zaradi domnevnih vojnih zločinov, storjenih v Gazi. Izrael ni član ICC in je naloge za prijetje označil za neutemeljene.
Odstavitev bi sprožila tudi postopek izbire novega glavnega tožilca, ki bi trajal do začetka prihodnjega leta. Tudi če bo glasovanje potekalo v prid Khanu, bo njegov položaj oslabljen, njegovi kritiki pa bodo kljub temu to izkoristili proti samemu sodišču.
ICC je mednarodna skupnost ustanovila leta 2002 za pregon vojnih zločinov, genocida in zločinov proti človečnosti. Svoje Pristojnost uveljavlja, kadar ena od njegovih 125 držav članic sama ni sposobna ali ni pripravljena preganjati najhujših zločinov. ZDA niso članice sodišča. Statut ICC pa sodišču omogoča tudi pregon najhujših mednarodnih zločinov, storjenih na ozemlju držav članic, čeprav so jih zagrešili državljani držav, ki niso članice. Neimenovani predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je prejšnji teden dejal, da Washington razmišlja o diplomatskem pritisku na druge države, naj izstopijo iz sodišča.
EU je medtem ponovno izrazila podporo ICC in poudarila, da grožnje sodišču ali njegovim izvoljenim predstavnikom niso sprejemljive. Vendar EU in večina držav članic ICC doslej še niso sprejele konkretnih javnih ukrepov, s katerimi bi lahko zaščitile institucijo.
A. S.