Poziv nemške kanclerke iz leta 2015 je avstrijski kancler označil kot usodno napako. Dve tretjini migrantov tretjega sveta si nikoli ne najde dela. Začaran krog, ki niti najmanj ne koristi državi gostiteljici. V današnji ekonomski situaciji je sprejemanje migrantov popolna norost.
Pretekli teden je avstrijski kancler Sebastian Kurz okrcal nemško kanclerko Angelo Merkel, češ da je bil njen poziv migrantom leta 2015 usodna napaka. Gre seveda za znameniti kanclerkin “Zmoremo”, ko je trdila, da lahko Nemčija brez težav sprejme milijon migrantov tretjega sveta, kar je sprožilo migrantski naskok na Evropo, še posebno Nemčijo in nekatere druge s socialo darežljive države. Seveda so tedaj, kadar zmanjka prostora v socialno najbolj širokosrčnih državah, za prvo silo za migrante sprejemljive tudi tiste nekoliko manj darežljive, saj še vedno dobijo tudi tam veliko več, kot bi dobili v domovini. In seveda, tudi Nemčija je kmalu spoznala, da se je s pozivom nekoliko zaletela. Vendar pa tega niti po naključju niso pripravljeni priznati ne kanclerka, ne levi liberalni globalisti in ne mediji. Zato raje poskušajo “višek” prihajajočih migrantov navesiti svojim sosedom in v bistvu kar vsem drugim članicam Unije. To siljenje drugih evropskih držav, naj sprejemajo migrante, je eden glavnih razlogov, da se odnosi v Uniji v zadnjih letih vedno bolj zapletajo in celo grozijo, da bo prišlo do zloma EU. Ampak globalistični migrantoljubci ne popuščajo, sklicujejo se na kanclerkino izjavo in so očitno pripravljeni tvegati tudi zlom Unije. Prav zato je avstrijski predsednik vlade označil poziv nemške kolegice kot napako.
Obdobje “velikih demografskih sprememb”
A seveda so takoj nato globalistični migrantoljubci skočili kanclerki v bran. Med njimi je tudi neki Herbert Becker z Inštituta za raziskave trga dela, ki je za medije izjavil, da gre Nemčija “skozi obdobje velikih demografskih sprememb” in zaradi tega nujno potrebuje uvoz delovne sile iz tretjega sveta. Becker pravi, da je letos zaradi upokojevanja prišlo do manka 340 tisoč oseb na trgu delovne sile, ki jo je treba nujno zapolniti z migranti tretjega sveta. Poziva torej vlado, naj takoj spodbudi (kot da jih je treba spodbujati) nove migrante k prihodu v Nemčijo − čim več, tem bolje. Kajti po Beckerjevih besedah samo množična migracija lahko reši nemški trg delovne sile in s tem tudi nemško ekonomijo. In seveda, ker je Nemčija motor Evrope, to posledično pomeni, da bi morali enak model prevzeti tudi vse druge evropske države.
Uvažanje nekvalificiranih migrantov
Seveda Beckerjeve izjave ne držijo. Raziskave in študije, ki jih delajo različni nemški inštituti, kažejo, da so migranti tretjega sveta prej strošek in breme kot rešitev. Za začetek so migranti, ki pridejo v Evropo, v veliki večini nekvalificirani. Čeprav so migrantoljubci na veliko oglašali, da z migracijami iz tretjega sveta prihajajo visokokvalificirani profili, zdravniki, inženirji in tako naprej, je to preprosto izmišljija. Velika večina migrantov je nepismenih ali polpismenih in tudi pri tistih, ki so pismeni, je vprašanje, v katerem jeziku so. Ne samo da ne obvladajo evropskih jezikov, mnogi migranti, tudi če so pismeni, ne obvladajo latinice. Kot drugo, migranti praviloma prihajajo iz popolnoma drugačnega socialnega okolja, iz drugačnih tradicij, kulture, vere, družbenih struktur. Prihajajo iz družbe, ki temelji na plemenskih ali klanskih ureditvah, in kot takšni niso najprimernejši material za vključitev v postindustrijsko informacijsko družbo enaindvajsetega stoletja. In sploh, velik del migrantov sploh ne prihaja v Evropo zato, da bi delali, ampak zato, da bi prejemali socialno podporo. Prišleke v Zahodno Evropo k temu pravzaprav celo spodbujajo politično korektni levičarji, ki stalno oglašajo, češ da smo belci krivi za vse gorje tega sveta in smo zatorej dolžni vsakemu prišleku, ki se mu zljubi priti v Evropo, ponuditi zastonj, karkoli mu pade na misel − podporo, zdravstveno oskrbo, bivališče …
Če vse našteto zberemo skupaj, potem se ne čudimo, da po statističnih podatkih nemških inštitutov in pristojnih služb 65 odstotkov migrantov tretjega sveta, ki pridejo v Nemčijo, ne najde nobenega dela in ga niti ne išče. Okoli dvajset odstotkov pa jih tam občasno najde začasno delo, praktično pa tudi ti živijo od socialne podpore. Nekateri sicer delajo tu in tam kaj na črno ali pa se ukvarjajo z drobnim kriminalom, kar pa ne spremeni slike. K trgu dela ne prispevajo ničesar in črpajo socialo!
Okoli petnajst odstotkov migrantov, ki pridejo v Nemčijo, se torej zaposli, kar je sicer zelo visok odstotek glede na raziskave iz drugih držav, kjer navadno namerijo približno polovico te številke. Ti, ki se zaposlijo, seveda ne zasedajo visokokvalificiranih delovnih mest z dodano vrednostjo. Velika večina se jih zaposli v uslužnostnih dejavnostih, v trgovinicah in minimarketih, v okrepčevalnicah in skladiščih ter transportu, praviloma delajo za “gospodarje”, za tiste nekoliko bolj podjetne rojake. Ta delovna mesta so praviloma v migrantskih četrtih, so praktično nekvalificirana, slabo plačana ali pa sploh ne, mnogi delajo preprosto za hrano in streho nad glavo. In nekateri moški delajo tudi kot varnostniki, spet predvsem v migrantskih četrtih, se pravi, da varujejo premoženje tistih maloštevilnih migrantov, ki so se lotili kakšnega dela pred veliko večino rojakov, ki se ga niso in se ukvarjajo z drobnim kriminalom. Iz tega sledi, da se še tisti priseljenci iz tretjega sveta, ki se ob prihodu v Evropo lotijo dela, v glavnem zaposlijo v dejavnostih, v katerih servisirajo druge migrante, se pravi populacijo, ki zaradi množičnega priseljevanja in visoke rodnosti strmo narašča. Uvažajo se torej novi migranti, da servisirajo pa potrebe prejšnjih migrantov in nato prihajajo najnovejši migranti, da bi servisirali potrebe novih migrantov in tako naprej v začaranem krogu. Krogu, ki ne koristi državi gostiteljici in njenim staroselcem na noben način. Uvoz migrantov tretjega sveta v evropske države je torej brezplodno dejanje, ki ne koristi prav nikomur, še več, je škodljiv in izčrpava države gostiteljice celo v času obilja. V zdajšnjem trenutku, ko je celotna ekonomija popolnoma razmajana zaradi posledic pandemije kitajskega virusa, pa je uvažanje stotisočev migrantov tretjega sveta preprosto norost. Zatorej ima prav avstrijski kancler, ko meni, da je bil poziv Merklove leta 2015 usodna napaka in zato imajo tiste evropske države, v prvi vrsti višegrajska skupina, ki se upirajo temu, da bi jim globalisti navesili migrante, še kako prav.
Bogdan Sajovic