V organizaciji Znanstvenega sveta za varstvo hrvaške narave na Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti je bila organizirana okrogla miza na temo ranljivosti Jadranskega morja in obal na račun delovanja polimerov. Jadransko morje je plitvo in večina mikroplastike se nahaja v sedimentih, ne pa na obali. Tu živijo organizmi, ki čistijo morje in zdaj filtrirajo mikroplastiko, ki je polna dodatkov in s tem absorbirajo strupe iz okolja. Kakarigi navaja, da se približno 650 organizmov že prehranjuje z mikroplastiko.
Pomočnica direktorja sektorja za industrijo Hrvaške gospodarske zbornice in sekretarka Združenja industrije plastike in gume na zbornici Gordana Pehnec Pavlovič je glede proizvodnje plastike povedala, da mora biti ta trajnostna, uporaba pa odgovorna. Kar se po njenih besedah ne da reciklirati, je mogoče po njenih besedah uporabiti kot sekundarno surovino ali energijo.
Potrebno ukrepati glede onesnaževanja v prihodnosti Aleksandra Anic Vučinić, profesorica na Geotehniški fakulteti v Zagrebu, je zatrdila, da približno 80 odstotkov odpadkov v morju izvira iz kopnega, saj na nekaterih področjih ni celovitega sistema zbiranja odpadkov. Pri tem je poudarila, da nikoli ne bomo uspeli očistiti obstoječe plastike iz oceanov, ker gre za tako ogromno količino in dodala, da je potrebno delati na tem, da se ne onesnažuje v prihodnosti.
Največji problem po besedah Anic Vučinićeve predstavlja neobstoj standardov za primerjavo podatkov, zato imamo za Jadransko morje različne ocene – v morju je približno 23 tisoč ton plastike ali od 5 do 30 tisoč ton, nekatere ocene pa segajo celo od 760 ton do 5 tisoč ton. Ob tem pa Vučinićeva poudarja, da ni material tisti, ki je kriv, ampak ljudje, ki ga uporabljajo, in zato je potrebno dolgoročno spremeniti svoje navade. Profesorica Sanja Kalambura je tekom predstavitve o čistoči Jadranskega morja povedala, da za temo odpadkov obstaja vedno več zanimanja, še zlasti, ko gre za povezavo z ekosistemom, kot ga predstavlja Jadransko morje, navaja portal Morski HR. “Skrajni čas je, da se odpre to problematiko in se prične govoriti o sistematičnem reševanju problemov. Polimeri nas obdajajo, življenja brez njih pa si ne moremo predstavljati, vprašanje pa se pojavlja, zakaj ti končajo v okolju. Na nacionalni ravni je potrebno najti rešitev, čeprav odpadki ne poznajo meja, to pa so ugotovili tudi v EU.”
Največ plastike iz Kitajske
Da nam v celotni zadevi primanjkuje kritičnega razmišljanja, pa je opozoril Vlado Cuculić iz Zavoda za morske in okoljske raziskave na Inštitutu Ruđer Bošković. “Ne moremo prepovedati plastike, vendar moramo ponuditi druge rešitve. Večina od osmih milijonov ton plastike, ki letno konča v oceanih, prihaja iz Kitajske, torej od tam, kamor je Evropa preselila svojo težko proizvodnjo.” Ekotehnolog Robert Kakarigi je poudaril, da je potrebno na problem gledati z več zornih kotov, pristop naj bo sistemski, tako z vidika gospodarstva kot okolja. Jadransko morje je plitvo in večina mikroplastike se nahaja v sedimentih, ne pa na obali. Tu živijo organizmi, ki čistijo morje in zdaj filtrirajo mikroplastiko, ki je polna dodatkov in s tem absorbirajo strupe iz okolja. Kakarigi navaja, da se približno 650 organizmov že prehranjuje z mikroplastiko.
