Na Institutu Jožef Stefan (IJS) potekala tudi konferenca Demografske in družinske analize. Ministrica Ribič: “Predolgo smo zatiskali oči in upali, da se bodo trendi obrnili sami od sebe.”
Mateja Ribič iz Ministrstva RS za demografijo, družino in socialne zadeve je na omenjeni konferenci izpostavila, da je sedanja vlada demografijo uvrstila med svoje ključne prioritete, saj se zaveda kako pomembno je to področje za vse nas. Pri tem je dejala, da ne gre le za imenovanje novih ustanov, temveč zato, da bodo slednje poskrbele, da bo demografija sedaj deležna pozornosti, ki jo zahteva in si jo zasluži kot ena ključnih tem.
“Demografija je povsod okrog nas; so otroci, ki zjutraj stopajo skozi vrata vrtca ali šole in so mlade družine, ki iščejo priložnost, da si ustvarijo dom”, je povedala Ribičeva. V nadaljevanju je poudarila, da je pomembno, da vlada v tem mandatu postavi trdne temelje in oblikuje celovito demografsko politiko Slovenije, ki bo temeljila na štirih stebrih: podpora družinam, opolnomočenje mladih, aktivno in dostojanstveno staranje, ter upravljanje migracij in pomanjkanje delovne sile. Ob tem je jasna: to ne sme ostati samo resolucija, ime ministrstva ali neka formalnost, temveč mora postati način razmišljanja o prihodnosti države. V tej luči je ministrica napovedala, da bodo v sklopu ministrstva ustanovili demografski svet Slovenije, ki bo povezoval stroko institucije in civilno družbo, ter pripravil podlage za dolgoročne demografske ukrepe. “Demografski svet Slovenije bo predstavljal strokovno podporo javnim politikam, s katerimi lahko dosežemo bolj celovite in kvalitetne ukrepe za učinkovito naslavljanje izzivov sodobne družbe “, je razložila. “Demografskih trendov ni mogoče obrniti čez noč, naša naloga je zato, da prilagodimo politiko in vzpostavimo ustanove, ki bodo znale odgovoriti na te izzive”, je še poudarila.
Vse več tujih državljanov…
Po govoru ministrice je generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak postregla z različnimi demografskimi statistikami. Ob začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 2.135.000 prebivalcev, slovensko prebivalstvo pa je prvič preseglo dva milijona leta 2005. Od osamosvojitve je naraslo za 10 %, v prebivalstvu pa je več moških kot žensk. No, gre pa pri tem ne toliko za rodnost, kot za priseljevanje, saj ima že kar 10,5 % prebivalcev tuje državljanstvo.
Nadalje, Na sto otrok do 14 leta živi v Sloveniji 158,6 starostnikov. Ravno to je velik izziv za Slovenijo; upad rojstev in staranje prebivalstva. Težava je v tem, da je število žensk v rodni dobi manjše, ni pa pričakovati, da bi se v Sloveniji še kdaj rodilo več kot 20.000 živorojenih otrok. Premik prebivalstva od mlajšega k starejšemu predstavlja številne izzive, opozarja Oblakova.
Čeprav prebivalstvo raste je k temu do 1990 prispeval naravni prirast, kasneje pa selitveni prirast. “Že od leta 2017 imamo konstantno negativen naravni prirast, ker je okoli pet tisoč več umrlih kor rojenih na leto. Samo še selitve prispevajo k temu, da prebivalstvo v Sloveniji raste”, je izpostavila Apolonija Oblak. Kar se tiče 10,5 odstotkov v Sloveniji živečih tujcev, je bilo njihovo število leta 1996 le 2,4 % tujih državljanov. Takrat jih je bilo 50.000 danes pa že 225.000, kar je štirikrat več. Prav tako prihaja do korenitih sprememb pri samih priseljencih. Če so nekoč k nam prihajali predvsem ljudje iz bivših držav Jugoslavije, prihaja sedaj k nam vse več ljudi iz južne in jugovzhodne Azije; iz Nepala, Filipinov in Indije.
Vsak četrti delavec tujec?
O sami strukturi delavno sposobnih, kot tudi o tuji delovni sili, in njenih učinkih na demografijo, pa je govorila generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Glede pri nas zaposlenih tujcev, je Škerbinc povedala, da je glede na podatke o izdaji delovnih dovoljenj, da prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, sledita Srbija in Kosovo. Veliko je tudi hrvaških državljanov in ljudi iz Severne Makedonije. Obenem se povečuje priliv iz neevropskih držav. “Prihajajo iz bolj oddaljenih držav, iz Bangladeša, iz Filipinov, Indije, Nepala. Državljani teh držav se zelo povečujejo”, je opozorila. Dodala je, da gre za značajen priliv, ki se močneje opazi v lokalnem okolju. “Vidimo sosednjo Hrvaško, ki je tudi omejila te tokove in jih skuša zajeziti, saj so imeli tam že velike težave v lokalnem okolju s sobivanjem.” Ob tem opozarja na zelo zaskrbljujoče stanje, če se bodo trenutni demografski in zaposlitveni trendi nadaljevali; v tem primeru bi se delež tujih delavcev med delovno aktivnimi lahko povečal s 16 odstotkov leta 2024 na približno 26 odstotkov do leta 2030. To pomeni, da bi bil takrat približno vsak četrti delovno aktivni v Sloveniji tuji delavec.
V nadaljevanju so drugi gosti govorili predvsem o rodnosti, staranju prebivalstva in demografskih izzivih Slovenije, pa tudi o vplivu stanovanj, plač, produktivnosti in trga dela na demografske trende. Obravnavali so tudi demografske politike političnih strank, družinsko politiko, sekularizacijo in rodnost, položaj mladih, brezposelnost, kakovost življenja starejših ter problematiko neformalnih oskrbovalcev oseb z demenco.
A. S.