Odvetnica Špela Mesesnel opozarja na stisko delavcev, ki so šli s trebuhom za kruhom v tujino. Zgodba izpostavlja tudi neustrezno delo ministra Mesca, ki se oglasi samo takrat, kot se je izrazila odvetnica, ko se pet Filipincev stiska v sobi. Ko gre za oškodovanje in usodo 200 slovenskih delavcev, ki so bili oškodovani za cele hiše, je tiho. Prav tako poudarja, da delovni inšpektorat ščiti goljufive delodajalce, ne ščiti pa delavcev, kar je pokazal njegov postopek.
Skoraj polovica zaposlenih v mariborski podružnici nemškega podjetja SSI Schaefer je prek odvetnice Špele Mesesnel vložila več kot deset kazenskih ovadb zoper podjetje. Skupina petinštiridesetih delavcev vodstvu očita, da je med letoma 2014 in 2020 sistematično ponarejalo dokumentacijo za zaposlene, ki so bili napoteni na delo v tujino.
Med sporne dokumente sodijo plačilne liste, potni nalogi, diplome, zdravniška spričevala, vizumi in t. i. aneksi A1, ki bi jih morali podpisati delavci, vendar so jih namesto njih podpisale administratorke. Cilj ponarejanja naj bi bil dokazovanje ustreznih plač in kompetenc pred tujimi oblastmi ter naročniki, da bi si podjetje lahko zagotovilo velike projekte. Škoda je ocenjena na več milijonov evrov.
Izpovedi nekdanjih zaposlenih razkrivajo, da se je vodstvo o plačah pogosto dogovarjalo ustno, v pogodbah pa so bile zapisane nižje številke. Razliko naj bi podjetje nato pokrivalo z lažnimi potnimi nalogi, kar mu je omogočalo tudi utajo davkov. “Aneksov A1 delavci niso smeli videti, ker bi iz njih razbrali dejansko urno postavko,” je povedala nekdanja uslužbenka, ki je priznala sodelovanje pri ponarejanju.
Na teren brez ustreznega znanja
Podobno je opozorila tudi Mateja Miklavc, ki je v administraciji med drugim ponarejala diplome in potrdila o usposobljenosti. Dejala je, da so delavce pogosto poslali na teren brez ustreznega znanja, podjetje pa je ponaredilo dokumente, da bi dokazalo nasprotno. “Zjutraj je bil kuhar, popoldne pa diplomirani inženir strojništva,” je opisala prakso.
Uroš Čuček, ki je v podjetju delal sedem let, ocenjuje, da je zaradi neizplačanih dodatkov in dnevnic izgubil približno 300.000 evrov. “To je denar za hišo s 140 kvadratnimi metri,” je povedal za Slovenske novice.
Odvetnica Špela Mesesnel je doslej vložila več kot deset ovadb zaradi ponarejanja listin, utaje davkov, zlorabe položaja in oškodovanja pravic delavcev. Na kršitve je opozorila tudi nemško oblast, ki je letošnjo pomlad tudi sama začela preiskovati dogajanje. Odvetnica je izpostavila, da družba še danes ne plačuje delavcev skladno z zakonodajo, zato je vložila novo kazensko ovadbo.
Odziv podjetja in sodni postopki
Slovenska in nemška družba SSI Schaefer po razrešitvi prokuristke Sabine Vrešak in direktorja Dušana Lešnika z odvetnico ne komunicirata več. Podjetje je sicer izvedlo notranje preiskave, vendar delavcem ni izplačalo odškodnin.
Mariborsko tožilstvo potrjuje, da je maja 2023 vložilo obtožni predlog proti dvema fizičnima osebama. Ena je bila letos poleti obsojena na enoletno pogojno kazen, druga pa bo na sodišču nastopila oktobra. Poleg tega teče še predkazenski postopek proti več osebam zaradi suma nepravilnosti pri izplačilih.
Neaktivnost ministrstva
Pri tem je najzanimivejša neaktivnost Ministrstva za delo RS pod vodstvom Luke Mesca, ki se je sicer v preteklosti zavezal, da bo na strani delavcev. Navadno se kakšna zadeva razreši šele potem, ko pride na naslovnice medijev, kar pa poteka po ad hoc principih, medtem ko nihče ne išče sistemskih rešitev, ki bi takšne sporne prakse izkoreninile.
I. K.