Na ministrstvu za izobraževanje so zavrnili cel kup očitkov, ki jih je o napovedani šolski reformi izpostavila leva opozicija.
Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost, na kateri bi razpravljali o napovedani šolski reformi in kadrovskih rezih v vzgoji in izobraževanju. Prepričani so, da javna šola potrebuje več učiteljev, boljše pogoje za delo in premišljene ukrepe in ne političnih eksperimentov.
Na ministrstvu za izobraževanje odgovarjajo na ključne očitke:
– Reforma slovenskega šolskega sistema je prepoznana kot pomembna tema in odpira širšo javno razpravo.
– Preseneča nasprotovanje dela poslancev že sami potrebi po temeljitejših spremembah, čeprav rezultati jasno kažejo, da so spremembe nujne.
– Rezultati PISA 2025 so najslabši, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi; padec znanja se ni zgodil čez noč.
– Izhodišča za spremembe niso bila oblikovana brez predhodnih razprav – o izzivih sistema potekajo strokovni posveti že več let.
– V letih 2021–2022 je bilo izvedenih sedem strokovnih razprav s 659 udeležbami.
– Pri pripravi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, izvedenih je bilo skoraj 200 srečanj in posvetov, šest regijskih posvetov ter javna razprava v Državnem zboru.
– Različni deležniki so probleme sistema že večkrat prepoznali in o njih razpravljali.
– Tudi številni akterji, ki se danes oglašajo, so pri oblikovanju politik sodelovali že v preteklih letih.
– Kljub številnim ukrepom se rezultati znanja slabšajo, zato bi bilo neodgovorno nadaljevati po isti poti in čakati na naslednje rezultate.
– Odgovornost ministrstva je, da se odzove, ukrepa in znanje ponovno postavi v središče šole.
– Predstavljena so izhodišča reforme, ne dokončne rešitve.
– Do konca septembra bo ustanovljen Strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja.
– V naslednjih treh mesecih bo izvedenih deset strokovnih razprav z različnimi deležniki (ravnatelji, učitelji, starši in drugi).
– Vključeni bodo različni strokovni pogledi tistih, ki sistem poznajo in ga soustvarjajo vsak dan; na tej podlagi bodo oblikovani konkretni ukrepi.
– Ne bodo vključili pedagoškega establišmenta, ki je leta pisal študije, a ni znal odgovoriti, kako obrniti negativne trende, oziroma je k trenutnemu sistemu celo prispeval.
– Namen reforme ni zmanjševanje števila učiteljev ali varčevanje na račun otrok.
– Cilj je več znanja za otroke ter boljši pogoji za učitelje in ravnatelje (več strokovne avtonomije, več časa za učence, manj birokracije).
– Organizacijski model prehoda na osemletno osnovno šolo, prehodno obdobje in programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem strokovnem procesu.
– Različna stališča so dobrodošla, pričakujejo pa argumentirano razpravo in konkretne predloge.
– Ob slabšajočih se rezultatih je odgovorno ukrepati, ne čakati.
– Skupni cilj mora biti boljša šola, več znanja in boljša prihodnost otrok.
C. Š.