“Sodnega procesa ne morem komentirati, ti so stvar neodvisnega sodstva,” je zunanji minister Miro Cerar (SMC) najprej zavrnil odgovoril na vprašanje Jožefa Horvata (NSi), kako lahko tožilka Mateja Roguljič trdi, da ne bo preganjala kraje in uničenja avtomobila z razlago, da so diplomatskih poti z Marokom otežene, ko pa s to državo zunanje ministrstvo povsem normalno komunicira. Celo obiski na najvišji ravni so bili zadnje čase iz Maroka v Sloveniji, prejšnji zunanji minister Karl Erjavec (DeSUS) pa je bil na obisku v Maroku, kjer namerava država odpreti predstavništvo, za kar že ima prostore.
Da so diplomatske poti otežene je tožilka zapisala v sklepu, da bo zavrgla kazenski pregon Maročanov Ihmada Ihnika in Simohammeda Jabanija, ki sta se v državo iz Hrvaške pretihotapila mimo slabega mejnega nadzora. Policija ju je prijela, ker sta Dejanu Šnebergerju iz dvorišča stanovanjske hiše ukradla audija A3, vrednega okoli tri tisoč evrov. Avto sta po kraji v prometni nesreči razbila in povsem uničila. Ker sta pa po tem prosila za azilno zaščito, vlada pa jima je zagotovila prosto gibanje, sta pobegnila na zahod, kar stori velikanska večina vseh prosilcev za zaščito iz naše države, ki pridejo iz varne Hrvaške. Lani jih je “izginilo” 3273.
Odgovor ministra Cerarja, ki je v politiko prišel iz vrst pravnikov, je bil precej nenavaden, ker ni bilo nobenega sodnega postopka. Tožilka je odločila, da ne bo tožila. Ko tožilec ne toži, sodišče ne more soditi. Je pa Cerar napovedal, da bo v vladi stvari dodatno preveril, ker je Horvat vztrajal, da je dilema resna, ker lahko takšno ravnanje postane praksa tožilstva (in ne sodišč) in opozoril, da smo priča tudi primeru, ko je državljan Maroka posilil dve študentki v Ljubljani. Horvat je nadaljeval: “Kakšna bo praksa? Kakšen je tu signal? Ali teh kaznivih dejanj ne bomo preganjali, ker so diplomatske vezi z Marokom otežene?” Cerarju je predlagal, naj odpre te dileme na vladi, da se ta praksa ne bo nadaljevala.
Horvat Cerarju: “Tole pade po vas”
To, če si tožilec izmišlja slabe odnose, je po oceni Horvata signal vsem migrantom, da država njihovih kaznivih dejanj ne bo preganjala. Horvat je večkrat opozoril, da je trditev tožilke o oteženih diplomatskih poteh neresnična in Cerarju dejal: “To pada po vas. Vaša pristojnost so. To ni dober signal in ni zagotovil varnosti za naše državljane.” Cerar pa je odgovoril, da razume skrb in da bi bilo nesprejemljivo, če bi katerikoli organ utemeljeval, da imamo z državo, s katero dobro sodelujemo, otežene donose. Pobudo Horvata bodo, je napovedal Cerar, skrbno preučili in preverili tudi pri tožilstvu, ki je odločalo, ali se je kaj posvetovalo z zunanjim ministrstvom. Bomo videli, kaj se je zgodilo in ali je bila kakšna konzultacija, je še dejal Cerar in pripomnil, da mu pa ni znana.
Tožilka Mateja Roguljič se je odločila, da ne bo preganjala Ihnika in Jabanija, ker je ocenila, da je pomen kaznivega dejanja izginulih prosilcev za azil, torej kraja in uničenje tri tisoč evrov vrednega audija, nesorazmerno majhen v primerjavi s posledicami, ki bi jih povzročil pregon. Opozorila je, da za ilegalna migranta ni znano, kje sta, ker sta vladi medtem zbežala, sprožitev kazenskega postopka pa bi povzročila velike stroške z ugotavljanjem kraja, kjer se nahajata, prevajanjem pošte in rabo diplomatskih poti, ki so z Marokom po oceni tožilke otežene.
Peter Jančič, Spletni časopis