V delu leta, ko so pravice delavcev osrednja tema, bi radi slovensko javnost opozorili na to, da so pravice mnogih delavcev, ključnih za normalno delovanje države, v Sloveniji močno okrnjene, so sporočili mladi zdravniki. Izpostavili so: “Med njimi smo zdravstveni delavci in vsi drugi, ki plačujejo davke za več kot 40 ur dela na teden, ter tisti, ki opravljajo delo v nočnem času.”
V navezavi na to je radiolog Matija Žerdin pred dnevi na ministra Luka Mesca naslovil pismo, na katerega še ni dobil odgovora. Obetajo se namreč spremembe glede upokojevanja. Mesec je pri tem dejal, da bodo vsi delavci delali 40 let, in sicer ne glede na to, kdaj vstopijo v delovno razmerje. Pri tem nastane težava v primeru dežurstev: “Zanima me, kdaj namerava ministrstvo, vlada, Levica, država Slovenija nasloviti ta problem.”
Zaposlenim v zdravstvu, gasilcem in reševalnih centrih ter vsaj še drugim dvanajstim poklicnim skupinam je skupno, da poleg rednega dela opravljajo tudi dežurstva. S tem omogočajo dostopnost do njihovih storitev 365 dni v letu, in sicer 24 ur dnevno. “Ker večina življenja običajnih ljudi poteka v času, ko je npr. zdravstveni sistem v stanju dežurstva in pripravljenosti, se zdi, da je dežurstvo oblika dela, ki je za normalno delovanje države zelo pomembna,” je opozoril Žerdin in Mescu ter ministrici Valentini Prevolnik Rupel zastavil naslednji vprašanji:
“Kakšen je postopek, po katerem se lahko pričnejo dežurstva in nadure priznavati v delovno dobo? Verjetno z zbiranjem 5000 podpisov za spremembo zakona ZPIZ-2? Ali pa namerava katera od strank to vložiti v našem imenu?”
Zakaj dežurstev ne štejejo v delovno dobo?
Radiologu se zdi zelo neumno in nepravično, da je s stališča delovne dobe zaposlenega enako, ali v mesecu opravi 176, 200, 250 ali 280 ur, na koncu meseca pa se mu v delovno dobo prizna največ 176 ur. “Prav tako obstaja kapica na to, koliko od zasluženega prihodka v času dežurstev in nadur šteje v pokojnino, tudi ta del bi bil potreben konkretne spremembe,” je izpostavil.
Žerdin je dejal, da je bilo ravno nepriznavanje dežurstev v delovno dobo glavni razlog, zakaj je s pričetkom stavke izvedel preklic soglasja za delo, ki je presegalo 40 ur, in sicer z dodatnimi osmimi nadurami tedensko. “To je za delavce v zdravstvu še najboljši način, kako lahko omejimo prekomerno dežuranje,” je poudaril.
Nepošteno je, da je njihova ura vredna le približno 0,7–0,8 ure, ki se šteje v delovno dobo
Ob tem je poudaril, da zaenkrat še ne išče “benificirane” delovne dobe, kot jo imajo policisti in rudarji. Kljub temu meni, da je nepošteno do zaposlenih v poklicih, ki opravljajo dežurno službo, da je ena opravljena ura dela dejansko vredna le približno 0,7–0,8 ure, ki se šteje v delovno dobo. Prav te osebe namreč opravljajo delo, ki je za skupnost koristno. Prav tako ne išče pravice do 32-urnega delovnika za te poklicne skupine, o čemer so sicer v Levici razmišljali v preteklosti. Ob tem je Žerdin dodal: “Ne dvomim pa, da se bo v primeru, če ga nameravate ponuditi vsem drugim zaposlenim, verjetno precej zaposlenih v zdravstvu odločilo zanj.”
A. G.