Nastanek pegaste junakinje sega sicer v leto 1941, ko je pisateljičina sedemletna hči Karin zbolela za pljučnico. Vsak dan si je želela slišati kakšno zgodbo, nekega dne pa je materi rekla, naj ji pove zgodbo o Piki Nogavički.
Pred 70 leti je na Švedskem prvič izšla Pika Nogavička izpod peresa Astrid Lindgren. Zgodbe o močni in junaški deklici je svoji hčerki pripovedovala že prej, leta 1944 pa je med zdravljenjem izpahnjenega gležnja v Stockholmu končno našla čas, da jih je tudi zapisala.
Več knjig in več filmov
Sprva je bil rokopis zavrnjen. Pika Nogavička je nato izšla kot njeno drugo književno delo pri ugledni založbi Raben in Sjörgen, pri kateri je Lindgrenova dobila tudi prvo nagrado za otroško knjigo. Do leta 1948 sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na ladjo in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka.
Na Švedskem je bilo posnetih več filmov o Piki Nogavički. V vlogi Pike se je preizkusilo več igralk, širši javnosti pa se je v spomin gotovo najbolj vtisnila Inger Nilsson.
Ljudje jo prepoznavajo še danes. Sama to pripisuje temu, da so ljudje filme, v katerih je odigrala Piko, videli kot otroci, nato so jih gledali s svojimi otroci, pa potem ponovno z vnuki.
Prvič nov prevod po letu 1958
Ob Pikinem jubileju pa tudi ob 70-letnici svojega delovanja je založba Mladinska knjiga letos izdala nov prevod Pike Nogavičke. Zanj je poskrbela Nada Grošelj.
Slovenci smo nov prevod dobili prvič po letu 1958. Piko je doslej več generacij poznalo v prevodu Kristine Brenkove. Uspešnica Lindgrenove je v Sloveniji doživela 19 ponatisov, bila prodana v 140 tisoč izvodih in se s tem zapisala kot najbolj prodajano prevodno mladinsko delo.
STA, B. O.