Robert Polnar, sedaj že nekdanji član DeSUS-a je nedavno po moje močno popestril sicer precej dolgočasen parlamentarni diskurz, ko je sestanek svojega poslanskega kluba z virtualnim mandatarjem Karlom Erjavcem primerjal s sicer neimenovanim nemškim nadrealističnim filmom. Čeprav mi niso znane podrobnosti dogodka, pa mi je še bližja primerjava tega srečanja s tragikomedijo irskega pisatelja Samuela Becketta – Čakajoč na Godota (slednji namreč ni nikoli zares prišel), ki simbolizira celotno zgodbo o iskanju novega mandatarja, saj vemo za nesojene kandidate kot so Čeferin, Jankovič, pa menda tudi direktor Javnih skladišč (BTC), pa še kdo.
Zakaj lahko tokrat govorimo o nadrealizmu ali tragikomediji slovenske opozicijske politike? Najbrž zato, ker se je za mandatarja ponudil oziroma so ga ponudili nekdanji tovariši in sedaj gospodje, ki iz ozadja upravljajo s slovensko državo, človek, ki je politični mrlič. Zavrnili so ga ljudje na parlamentarnih volitvah in hrbet mu je obrnila lastna stranka. Zaradi razdvojenega volilnega telesa v Sloveniji, je možak v različnih vladah krmaril med ministrstvi, obolos njegovega ministrovanja pa je ničen. Zapomnili smo si ga po obljubljeni najmanjši pokojnini v vrednosti tisoč evrov, po sklecah pred postrojenimi vojaki, ki jim je šele po mnogih prošnjah “zrihtal” malce boljšo obutev, v funkciji zunanjega ministra pa se je v nasprotju z nedavno izjavo, da je rezerviral karto za nemško – francoski vlak, v glavnem prevažal ruskimi vlaki , saj je bil pogosto gost ruskega zunanjega ministra in pesnika Sergeja Lavrova.
V zvezi z virtualnim mandatarjem je znana še ena težava: Karl Erjavec namreč ne obvlada angleškega jezika, kar bi bilo ob slovenskem predsedovanju Svetu EU sila nerodna stvar. Za primerjavo navajam podatek, da hrvaški premier Andrej Plenković tekoče govori štiri evropske jezike. V tem trenutku skuša virtualni mandatar s svojo miniaturno iz vlade izpuljeno poslansko skupino skupaj z levo opozicijo z imenom KUL in še s kakšnim poslancem iz SMC izvesti parlamentarni prevrat, za kar so si njegovi akterji izbrali čas hude zdravstvene in gospodarske krize.
Glede na to, da se aspiranti za vladajoče funkcije že predstavljajo javnosti, bi veljalo ponudbe preveriti. Na kadrovskem menuju je Alenka Bratušek (SAB), ki je verjetno glede na komisarski lapsus vendarle dopolnila svoje skromno znanje angleškega jezika, sicer pa je na zadnjih državno zborskih volitvah dobila rdeči karton. V zdaj že prepoznanem četveroredu, ki simbolizira enotnost KUL – a je tudi kandidat (LMŠ), ki je odstopil kot predsednik vlade in je še vedno joker očitno vplivne združbe. Po ogledu nekega video posnetka sem se lahko prepričal, da Kamničan ne zna upravljati niti z domačimi miniaturnimi strojčki. Tanja Fajon (SD) je poseben fenomen. Formalno je oseba evropskih pogledov in manir, doma pa je njen politični modus operandi blizu Popitovi partijski logistiki.
V omenjenem četveroredu je še Luka Mesec (Levica). Manjši del njegove in strankine volilne baze je ob petkih protestiral na nezakonitih in tako imenovanih kolesarskih protestih in se predstavljal kot slovensko ljudstvo. Drugi del podpornikov Levice, v glavnem odsluženih partijskih veljakov z visokimi pokojninami, je ostajal doma zaradi strahu pred okužbo. Zanj in za stranko Levica je znano, da s partnerji raje sodelujejo projektno ali pa delujejo v duhu revolucionarne tradicije najraje kar na ulici.
Ob udbovski maniri “vrtenja”, ki pomeni način kako se žrtev prisili, da spremeni svoje prepričanje, kar so tovariši storili v primeru DeSUS – a in trenutno poskušajo storiti s SMC, se bistvene stvari dogajajo na drugem prizorišču. Tako kot so komunisti nekoč za uresničenje svojih revolucionarnih ciljev potrebovali Kocbekov podpis pod Dolomitsko izjavo, da bi lahko s tem aneksom revidirali Temeljne točke OF, se danes z nestrpnostjo pričakuje podpis namestnika predsednika Računskega sodišča pod osnutek revizijskega poročila o nabavi zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov v času napredujoče epidemije in praznih skladišč.
Tako lahko domnevamo, da virtualni mandatar in večni mešetar ni prestavil za silvestrovo napovedane konstruktivne nezaupnice v začetek novega leta zaradi proceduralnih razlogov. Očitno v KUL skupaj z virtualnim mandatarjem čakajo na osnutek revizijskega poročila s katerim bodo mahali v parlamentu in poskušali diskreditirati gospodarskega ministra ter omehčati še preostali člen koalicije in dokončati matematično nalogo. In na koncu je treba poudariti, da je ravnanje opozicije in njenih botrov v času hude zdravstvene, ekonomske in človeške krize skrajno neprimerno ter za Slovenijo in njene državljane izjemno škodljivo. V tem smislu je Slovenija pravi unikum v Evropski uniji in žal tudi na tako imenovanem zahodnem Balkanu, zato bo njen ugled samo še padal.