Ker se tudi po treh letih še ni začelo sojenje za posilstvo mladoletnice Palestincu Mustafu Alnajjarju, ki je bil pozneje na proslavljanju zmage Gibanja Svoboda kot partner aktivistke Faile Pašić, je novinar Domovine Nenad Glűcks, za odziv prosil Inštitut 8. marec. Prošnjo je naslovil na aktivistko Niko Kovač, ki se predstavlja kot velika zaščitnica pravic žensk. Vprašal jo je, kako komentira počasno delo slovenskega pravosodja v primeru te prijave posilstva mladoletnice.
Včeraj je Nova24TV poročala o novem posilstvu mladoletnice, ki se je zgodilo na območju Bežigrada, nasilen naj bi bil, kot so mediju potrdili s policije, 34-letni moški iz Burundija. Da je na javnih krajih v državi nevarno, kažejo sodni postopki, za katere novinarji izvemo občasno. Tak primer od konca lanskega leta poteka proti Abazaju G. in Aleksandru Š. zaradi nasilništva, saj sta se fizično lotila Ksavra Konstatina T., ki je z Mathiasom H. prišel preverit, ali je vse v redu na ženskem stranišču. Tja je Abazaj pred tem vstopil za Vereno in jo tam spolno nadlegoval. Pred tem sta jo z Aleksandrom prepričevala, da žensko stranišče ne deluje in da mora zaradi tega na moško, vendar ni nasedla.
Glűcks opozarja, da je bil Inštitut 8. marec pobudnik akcije “Samo ja pomeni ja”, s katero je želel bolj striktno opredelitev spolnega napada in posilstva kot kaznivih dejanj. Pričakovali bi torej njihov odločen odziv tudi v primeru Alnajjarja, saj tožilstvo zoper obdolženca najprej ni predlagalo pripora, zdaj pa se zaradi počasnosti postopka na ljubljanskem sodišču glavna obravnava po treh letih ni še niti začela. Palestinec se je medtem decembra lani vendar znašel v priporu, in sicer kot taksist, ko se je zaključila akcija proti večji skupini, ki ji specializirano državno tožilstvo očita kazniva dejanja zlorabe prostitucije, preprodaje drog in prepovedanega prehajanje meje oz. ozemlja države (tihotapljenje migrantov). Pripadnike skupine so obtožili, da so v Slovenijo skupaj zvabili 43 žrtev, ki so jih novačili za prostitucijo. Kriminalna združba se je ukvarjala tudi s tihotapljenjem migrantov. Pri tem so sodelovali večinoma taksisti, po ugotovitvah policije tudi azilant Alnajjar, ki so ga obdolžili tihotapljenja ljudi. Po ugotovitvah policije naj bi bil v združbi izredno dragocen člen, saj je njegov materni jezik arabščina, kot poroča Glükcs.
Alnajjarja smo lahko opazili tudi na protestih v središču Ljubljane za priznanje Palestine po brutalnih terorističnih napadih.
Iz 8. marca na vprašanja ni bilo nikakršnega odziva. Glücks je zapisal: “Niti ene same besede kritike pravosodnega sistema ali besede podpore pogumnemu dekletu, ki je dalo prijavo, pa je bilo po tem deležno takšnega ravnanja pravosodja.”
Da je na javnih krajih po državi za ženske nevarno, kaže tudi sodni postopek po dogodku, ki ga je doživela Verena s prijatelji, ko sta jo poskusila v intimnost na stranišču “prepričati” Abazaj G. in Aleksandar Š. Ko so sčasoma posredovali njeni prijatelji, ker se ni vrnila s stranišča, se je zgodil pretep. To kaže sodni postopek, v katerem sta se znašla Abazaj G. in Aleksandar Š., proti katerima tožilstvo 8. 12. 2023 vložilo obtožnico. Opis nasilja nad žensko v sodnem spisu je takšen:
Takrat sta do stranišča prišla njena prijatelja Ksaver Konstatin T. in Mathias H., ki sta spraševala, ali je vse v redu, in pred kabino zagledala Aleksandra, ki je tam stražil. V ugovoru na obtožnico je obramba zanikala, da bi Aleksandar tam stražil, pred vrati je bil, kot je sam povedal, da bi “še on kaj imel”. Ko sta prišla prijatelja, je Verena zbežala s stranišča in bara, kar kaže tudi videoposnetek kamere. Na zdravniškem pregledu pozneje pri ženski niso odkrili poškodb genitalij ali sledi obdolžencev. Ali je šlo za posilstvo, sodišče še ni odločilo, je pa senat, ki ga je vodila sodnica Marjeta Dvornik, zavrnilo Aleksandrov ugovor, da ni sodeloval pri nasilništvu. Ksaver Konstantin je poskušal zadržati Abazaja, a sta obdolžena z njim fizično obračunala, kar kažejo tudi posnetki kamer. Kot so ugotovili zdravniki, je bila posledica lahka telesna poškodba zgornje strani leve ustnice.