Mirovni pogovori o Ukrajini, ki so se minuli konec tedna odvili v Ženevi, so sprožili intenzivne politične odzive po svetu. Ameriški predsednik Donald Trump je namignil, da se “morda dogaja nekaj dobrega”, čeprav je bil še dan prej kritičen do ukrajinskega vodstva zaradi domnevne nehvaležnosti. Po njegovih besedah je bil v Švici dosežen opazen napredek pri iskanju poti do miru.
Iz Washingtona in Kijeva prihajajo sporočila, da je bil pripravljen “dopopolnjen in dodelan mirovni okvir”, ki temelji na 28-točkovnem ameriškem predlogu. Ta je bil sprva kritiziran kot preveč naklonjen Rusiji, zato sta ga delegaciji poskušali uravnotežiti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po pogajanjih poudaril, da je dogovor blizu, a so nekatere ključne točke še odprte. Predmet razprav so predvsem varnostna jamstva za Ukrajino in sporni teritoriji.
Moskva uradno trdi, da o pogajanjih še ni bila obveščena in ne želi komentirati medijskih poročil. Kljub temu v Kremlju poudarjajo, da z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov. ABC medtem poroča, da si ameriški pogajalci želijo neposrednega srečanja tudi z ruskimi predstavniki.
V Evropi poteka oster politični spopad okoli ameriškega načrta. Madžarska ga podpira kot veliko priložnost, medtem ko drugi evropski voditelji trdijo, da ne sme biti sprejet “preko hrbta Ukrajine”. Nemčija pogovore v Ženevi ocenjuje kot pomemben uspeh, saj naj bi iz načrta odstranili določbe, ki bi posegale v evropske varnostne dogovore.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da bodo mirovni pogovori sprejemljivi le, če bodo spoštovane ukrajinske “rdeče črte”: prepoved formalnega priznanja okupiranih ozemelj, neomejena obrambna sposobnost države in ohranjanje evropske perspektive, vključno z možnostjo članstva v EU in NATO. Dodaja, da Ukrajina ne bo pristala na rešitve, ki bi koristile Moskvi na račun ukrajinske suverenosti.
Medtem ko ameriški predlog predvideva velike koncesije Rusiji — med drugim priznanje Krima in celotnih regij Doneck in Lugansk ter zamrznitev frontne linije — evropski predlog ponuja močnejša varnostna jamstva, večjo velikost ukrajinske vojske in zamrznitev ruske imovine do poplačila vojnih škod. V igri je tudi možnost postopnega povratka Rusije v skupino G8, a le ob soglasju vseh strani.
Pogovori se bodo nadaljevali, delegacije pa pripravljajo poročila za svoje voditelje. V igri je celo možnost, da bi Zelenski že ta teden odpotoval v Washington na srečanje s Trumpom, ki naj bi imel ključno vlogo pri sprejemanju končnega dogovora.
Sara Kovač