Nedavno maja letos so znanstveniki odkrili nov, potencialno naseljiv planet Gliese 12 b, oddaljen le 40 svetlobnih let.
Ta eksoplanet v velikosti Zemlje, identificiran z Nasinim satelitskim sistemom TESS, kroži okoli hladne rdeče pritlikave zvezde in ima zanimive podobnosti z Venero. Znaki primernosti za bivanje so navidezno povsod. Kaj pa dejansko življenje?
Osnovne spojine za življenje so povsod po vesolju
Za začetek so osnovne spojine, ki tvorijo življenje, kot ga poznamo – ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, žveplo – presenetljivo pogoste. Ni naključje, da smo ljudje sestavljeni iz njih.
To je tisti zvezdni prah, iz katerega smo vsi sestavljeni, o katerem je vedno govoril astronom Carl Sagan. Le to potrebujemo za življenje – ne vesoljce iz hollywoodske domišljije.
To je življenje – ali gradniki življenja – vedno prisotno, vendar nevidno človeškemu očesu.
Zahvaljujoč desetletjem astronomskih raziskav vemo, da se te organske molekule in hlapne snovi nahajajo na Marsu, v atmosferi Saturnove majhne lune Enceladus, v atmosferi Titana, na kometih in še več. Odkrili smo jih na asteroidih in pritlikavih planetih Ceres in Pluton in to je le nekaj primerov.
Življenske spojine tudi v medzvezdnem in medgalaktičnem prostoru
Še veliko dlje stran je bilo v desetletjih astronomskih opazovanj odkritih skoraj 200 vrst prebiotičnih organskih molekul v medzvezdnih oblakih blizu središča naše galaksije. Vključujejo vrste molekul, ki bi lahko imele vlogo pri tvorbi aminokislin, ki so gradniki življenja.
Že samo število potencialnih tujih svetov povečuje verjetnost, da bi bilo v vesolju življenja v izobilju. Podatki, prejeti iz misij vesoljskega teleskopa Kepler od njegove izstrelitve leta 2009, kažejo, da bi se samo v naši galaksiji lahko nahajalo več deset milijard planetov velikosti Zemlje v bivalnem območju zvezd, podobnih soncu.
Ker porazdelitev verjetnosti v naravi predvideva več luž kot velikih jezer – več majhnih gora, kot je Himalaja, več majhnih planetov kot velikih in več preprostega življenja kot kompleksnega življenja – v vesolju verjetno mrgoli planetov s tako preprostim, morda bakterijskim življenjem.
Tudi če je življenje redko, je zaradi velikosti vesolja skoraj neskončno
Slavni astronom Carl Sagan je pomagal narediti skrivnosti vesolja razumljive generacijam ljubiteljev vesolja. Tudi če bi se samo na enem od milijarde teh planetov razvilo življenje, ki bi doseglo višje ravni kompleksnosti in inteligence, bi lahko skoraj ducat naprednih civilizacij naselilo našo celotno galaksijo. Tudi če bi bila le ena na 100 galaksij, bi jih lahko bilo še vedno na milijarde po celem vesolju.
Vesolje je zelo dolgo proizvajalo elemente, ki so potrebni za življenje, kot je dokazal JWST, ki je leta 2023 odkril zapletene organske molekule v galaksiji, oddaljeni več kot 12 milijard svetlobnih let.
Kljub temu se je življenje razvilo na Zemlji (in morda še kje), ker je teh elementov bilo dovolj veliko šele med nastankom najmlajše populacije zvezd. Če je življenje, kot ga poznamo, res možno samo na teh mlajših zvezdah, potem bi lahko vesolje z zibelkami življenja šele začelo cveteti.
Če življenje ali elementi, ki tvorijo življenje, obstajajo le blizu najmlajših zvezd, potem je potencial za takšna odkritja še vedno velik. Danes morda še ne vemo točno, kam smo namenjeni in kaj iščemo, a to pravzaprav ni pomembno. Odgovori se bodo pojavili sproti. Zares pomembno je, da smo izpluli.
Zdaj smo na najbolj izjemnem potovanju, ki ga je človeštvo kadarkoli opravilo – iščemo svoj izvor in kozmični odmev, ki nam bo nekega dne končno povedal, ali smo sami.
I. K.