Na evropske volitve se podaja tudi upokojeni novinar Uroš Lipušček. Najprej je nameraval kandidirati samostojno, nato pa je ugotovil, da je “sistem” naklonjen političnim strankam, zato sta ga pod svoje okrilje (Desus svojih kandidatov domnevno še ni razkril) vzeli zunajparlamentarni stranki Dobra država in Desus. Lipušček se s svojimi argumenti pridružuje skupini nekdanjih politikov, ki bodo med volilno kampanjo skušali izboljšati javno dojemanje Rusije in njene agresije na Ukrajino.
V prihajajoči volilni kampanji se bodo favoriti političnih strank spopadli za devet poslanskih sedežev. Del kampanje bodo tudi kandidati zunajparlamentarnih strank z zelo majhnimi možnostmi za izvolitev, ki pa najverjetneje ni njihov primarni namen.
Bistvena je volilna kampanja, ki bo za številne poznane obraze iz političnega življenja predstavljala možnost za vplivanje na javno mnenje. Lipušček tako kot Violeta Tomić ne pušča nobenega dvoma o tem, kakšna bodo ta sporočila.
Je del skupine t. i. mirovnikov, ki se v času nezakonite agresije Rusije na Ukrajino in popolne militarizacije ruske družbe zavzema za enostransko razorožitev Evrope in predvsem Slovenije. Ob tem je smiselno opomniti, da je proces razoroževanja vedno dvostranski, a Lipušček in ostali “mirovniki” od Rusije ne zahtevajo ničesar. Zavzema za se prekinitev ameriških vojaških intervencij po svetu, ruske agresije na Ukrajino ne problematizira; nasprotno – tako kot ostali mirovniki jo opravičuje na podlagi širitve zveze Nato.
Mirovniki za predajo Ukrajine
Demilitarizacijo zahteva le od Zahoda, vojna v Ukrajini pa bi se morala nemudoma končati. Konča se seveda lahko le na en način, a še to le začasno – tako da se Ukrajina odpove pomembnemu delu svojega ozemlja in suverenosti.
Kot je povedal za N1, se v primeru izvolitve ne bi pridružil nobeni od večjih političnih skupin, raje bi se pridružil kakšni skupini nepovezanih poslancev. Verjetno ima v mislih “mirovnike” kova evroposlanke Clare Daly, ki je nagovorila udeležence foruma Mirovnega inštituta z naslovom Misliti mir 2: Prebujanje mirovnega gibanja.
Za mirovnike tega kova je značilno, da k miru ne pozivajo agresorja, torej Rusije, temveč žrtev – Ukrajino. Ko imajo na voljo več časa, spregovorijo o spreminjajoči se naravi svetovnega reda. Radi povedo, da se svetovna ureditev iz monopolarne spreminja v multipolarno. Svoje teze predava Zvezi borcev NOB in tudi častnikom Slovenske vojske.
Ž. K.