Društvo gluhoslepih Slovenije DLAN in Evropska organizacija gluhoslepih EDbU organizirata 1. EDbU konferenco gluhoslepih v Sloveniji. Na konferenci so se zbrali vodje evropskih nacionalnih organizacij za gluhoslepe, udeležence je nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez.
Na konferenci z naslovom Konvencija o pravicah invalidov – kako so osebe z gluhoslepoto vključene iz Evrope? je bila predstavljena realna slika področja gluhoslepote v Sloveniji, ki še vztrajno čaka na primerno ureditev. Pomenljiv naslov konference opozarja na navidezno vključenost gluhoslepih, a realna slika bi naj bila povsem drugačna.
Gluhoslepi – ena izmed najbolj občutljivih skupin
Gluhoslepota je opredeljena kot istočasna okvara sluha in vida, kar pa ne pomeni nujno popolne oglušelosti niti uporabo znakovnega jezika. Stopnja okvarjenosti čutil se razlikuje med posamezniki, temu primerno različne so tudi njihove potrebe. V spektru invalidnosti veljajo za eno izmed najbolj občutljiv skupin ljudi, v Evropi je za njih zelo različno poskrbljeno.
Gluhoslepi pogosto nevidni in izolirani
Sanja Tarczay, predsednica Evropske zveze gluhoslepih, Hrvaške organizacije gluhoslepih in prva gluhoslepa doktorica znanosti je v svojem prispevku na konferenci predstavila definicijo gluhoslepote, glavni namen in cilje evropske zveze. Poudarila je, da so bili gluhoslepi v preteklosti nevidni in izolirani, v mnogo državah se o njih ni niti govorilo. Prve spremembe so se začele dogajati po letu 1980, ko so družbe začele prepoznavati gluhoslepoto kot edinstveno invalidnost in so se začele ustanavljati prve zveze in organizacije za pomoč.
Slovenska zakonodaja diskriminira gluhoslepe
“Slovenija še vedno ni prepoznala gluhoslepote kot edinstvene invalidnosti; ni prepoznala posebnih potreb teh ljudi, zato za njih ni primerno poskrbljeno. Ob koncu leta imam ponovno možnost nastopa pred poslanci EU, kjer upam, da bom lahko povedala kakšne pozitivne novice, ne pa podobno kot lani, ko sem izpostavila, kako diskriminatoren je položaj gluhoslepih v Sloveniji,” izpostavlja Tarczayeva.
Predsednik DZ Milan Brglez obljubil pomoč
Zbrane na konferenci je nagovoril tudi tudi Miran Brglez, ki je pred nekaj več kot tednom dni ob mednarodnem dnevu bele palice obiskal knjižnico slepih in slabovidnih, kjer so ga seznanili s številnimi ovirami in težavami, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni. Po njegovih besedah so to težave, ki si jih tisti, ki za vid nismo prikrajšani, pravzaprav ne moremo predstavljati in dal svojo besedo, da bo storil vse, da se zadeve na področju gluhoslepih v Sloveniji uredijo.
“Zavedam se, da tako, kot je Helen Keller potrebovala pomoč in vodstvo učiteljice, ki ji je odprla vrata v popolnoma nov svet, v svet učenosti in dragocenih medčloveških stikov, tudi vi potrebujete zavzetost in pomoč države, ki ne bo mačehovska ali ignorantska, temveč bo z ustreznimi ukrepi, z ustrezno pomočjo in pravno ureditvijo omogočila, da kljub gluhoslepoti živite polno življenje v vseh njegovih »barvah veselja in zvokih sreče«. Vem, da te besede iz ust predstavnika zakonodajne veje oblasti pomenijo tudi svojevrstno zavezo in obvezo, zato bom storil vse, kar je v moji moči, da počasno zakonodajno kolesje končno zaženemo v pravo in želeno smer,” je svojo pomoč obljubil Brglez.
Hellen še danes vzor in inspiracija mnogim, ne le gluhoslepim
Hellen Keller, ki jo je v svojem govoru omenjal tudi Brglez, je ameriška slepa in gluhonema pisateljica, politična aktivistka in predavateljica. Rodila se je kot povsem normalen otrok, nato pa je še pred starostjo dveh let zaradi posledic težke bolezni oglušela in oslepela. S pomočjo učiteljice Anne Sullivan se je naučila komunicirati z zunanjim svetom; bila je prva gluhoslepa oseba, ki je diplomirala. Zgodba o njunem odnosu je postala znana po tem, ko je bila upodobljena v filmu The Miracle Worker.
https://www.youtube.com/watch?v=gbCk_DQCOp4
Njeno izjemno življenje je prepleteno z mnogimi zgodbami, potovanji in aktivizmom. Po besedah različnih govornikov na konferenci predstavlja Hellen Keller steber gibanja za pravice gluhoslepih in mnogim predstavlja idejo o tem, kaj vse je v življenju mogoče početi in doseči, ne glede na invalidnost.
A. D.