V Ljubljani se je začela dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca, ki združuje domače in tuje strokovnjake zgodovinskega področja. Konferenca, ki jo je vsebinsko pripravil Center za narodno spravo in jo gosti Slovenska matica, osvetljuje manj znane vidike dogodkov in procesov, ki so zaznamovali leto 1945, ki brez dvoma spada med zgodovinske prelomnice 20. stoletja.
Dogodki tega leta so odločilno zaznamovali svetovno zgodovino v prihodnjih desetletjih, tudi slovensko. Dr. Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo, je povedal, da so poskrbeli za izbor referentov, ki bodo povedali nekaj novega, da ne bo prišlo le do ponavljanja vsebin. Izrazil je veselje, da bo mogoče slišati nove ugotovitve s strani strokovnjakov, ki so zavezani h kar se da najvišji objektivni resnici in delu z dokumenti.
Prav tako je Ivešić izrazil prepričanje, da udeleženci konference ne bodo razočarani nad slišanim. “Gre za več kot 20 referentov, ki bodo odkrili dogajanje leta 1945 v najširšem kontekstu,” je pojasnil in dodal, da so paneli tematsko razdeljeni od konca okupacije do nemškega umika, posvečeni pa bodo tudi partizanski in protirevolucionarni strani ter tudi usodi manjšin na Slovenskem.
Kot je izpostavila urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, so vsi majski dogodki posvečeni vprašanju okupacije Slovenije in povojnemu dogajanju. “Medtem ko so nekateri 9. maja zmotno slavili zmago nad okupatorjem, je Slovenska matica v tej dvorani pripravila branje 80 pesmi slovenskih znanih in neznanih avtorjev na vseh straneh vojne vihre. Mnogi med njimi do sedaj niso dobili glasu, ne imena in ne križa na svojem grobu, in na tak način smo sporočili: vojne nikoli več, vojne nikdar, vojne nikar,” je poudarila.
Spomnila je tudi, da so po samostojni državi hrepeneli že prednamci, zato je nerazumljivo, da nekdo, ki vodi to državo, zanika slovenstvo in nas prepušča kulturni hegemonizaciji balkanskih narodov, ki v naši državi skušajo doseči posestni, lastniški, gospodarski in kulturni nadzor. “Temu se moramo z vso odločnostjo upreti. Ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve kot tisto temeljno inštitucijo, ki naj pričuje o naši zgodovini in naši državi, je gotovo skrajno nekulturno dejanje, in taki ljudje ne morejo voditi slovenske kulture,” je bila kritična.
“Jemljejo nam pravico do naše osebne in skupnostne identitete, ob tem pa zagovarjajo tiste, ki so uničili vrsto našega rokopisnega gradiva, tudi rokopisa Udbe, in ga odpeljali v razrez, kar je zločin nad našo kulturno dediščino,” še dodaja urednica Slovenske matice. Sicer pa bo drugi del mednarodne znanstvene konference posvečen povojnim pobojem. Gre za tematiko, ki še vedno deli slovensko javnost v luči dogajanja premeščanja posmrtnih ostankov žrtev iz Macesnove gorice v škofjeloško kostnico. “Mislim, da je ob 80. obletnici II. svetovne vojne morda res čas za premislek o tem, da bi v Ljubljani vendarle vse žrtve pridobile neko skupno mesto spomina, kajti mislim, da si to prestolnica tudi zasluži,” je povedal Ivešić. Na Slovenski matici sicer 16. maja pripravljajo predavanje o povojnih grobiščih.
S. K.