Popolni lunin mrk se bo začel v petek, 27. julija, ob 21.30 in končal ob 23.13. V Zemljino polsenco bo Luna začela vstopati že ob 20.24 po našem času, dokončno pa bo iz nje izstopila v soboto 19 minut čez polnoč.
Mesec, ki je star 4,5 milijarde let, bo torej ponovno zašel v Zemljino senco, tokrat s prav posebnim rdečim sijajem. Letošnji popolni Lunin mrk bo zanimiv še zaradi nečesa: bo namreč najdaljši v tem stoletju, saj je minilo 100 let, odkar je trajal tako dolgo, kot bo petkov. Luna bo v času vrhunca mrka zelo blizu padnega vozla, kar pomeni, da bo potovala skoraj skozi težišče Zemljine sence.
Kaj bomo med opazovanjem popolnega Luninega mrka lahko videli?
Najprej bi omenili okroglo obliko Zemljine sence, ki je že antičnim astronomom služila kot dokaz za okroglo obliko Zemlje. V času faze popolnega Luninega mrka pa bo našo pozornost pritegnila značilna opečnata ali bakreno rjava do rdečkasta barva Lune. Na prehodu iz Zemljine sence v polsenco se lahko Luna deloma obarva celo modrikasto do sivo. Razlog za ta pojav lahko zopet poiščemo v Zemljini atmosferi, v njenih srednji plasti – stratosferi. Ozon v tej plasti namreč intenzivneje vpija rdečo barvo, prepušča pa modro.
