Odbor za finance je na včerajšnji seji sprejel predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023, kjer je med drugim predvideno zvišanje povprečnine za občine ter izplačilo letnega dodatka upokojencem v juniju. Bistveno več denarja je predvideno za investicije. Na področju zdravstva 4-krat več kot v leta 2021. To je pomembno, ker bodo investicije v prihodnje pozitivno vplivale na gospodarsko rast in kakovost zdravstvenih storitev.
V zakonu o izvrševanju proračuna so med drugim določen obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev po posameznih letih, posebna pooblastila vladi, Ministrstvu za finance RS ter drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna z vidika izvajanja vsakokratnega proračuna.
Za nekaj več kot pet milijard evrov se bo lahko država zadolžila leta 2022, leto kasneje pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. Iz predloga zakona izhaja, da je največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov. V razponu od 140 do 450 evrov je določen letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 dalje izplačuje v petih različnih zneskih, odvisno od samega zneska pokojnine. Ta bo izplačan s pokojninami za mesec junij, je poudaril minister za finance Andrej Šircelj.
Prihodnje leto se bo povprečnina za občine, ki je za letos določena v znesku 628,20 evra na prebivalca, zvišala na 645 evrov, leto kasneje pa na 647 evrov. Prav tako se povečuje tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin ter obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin. “V preteklih letih se delež sredstev za sofinanciranje investicij občin ni zagotavljal v višini, kot je določa zakon o financiranju občin,” je glede zvišanja poudaril Šircelj. V letih 2022 in 2023 se po poročanju STA podaljšuje tudi določba iz zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po kateri je mogoče sredstva iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov.
Proračun ni le socialno usmerjen, ampak tudi razvojno
Poslanec SDS Marko Pogačnik je na včerajšnji seji uvodoma poudaril, da ni države v Evropski uniji, ki se v času covid-19 krize ni dodatno zadolževala in ki se ji primanjkljaj ni povečal. Pojasnil je, da so bili vsi odhodki za covid-19 upravičeni. Slovenija je namreč s tem zaščitila delujoče gospodarstvo, delovna mesta in najbolj ranljive skupine državljanov. “Danes številke kažejo, da ima Slovenija izmed držav članic EU eno izmed najhitrejših gospodarskih rasti in eno izmed najnižjih brezposelnosti.” Spremembe proračuna za leto 2022 so po njegovih besedah ustrezne. Ta proračun pa ni le socialno usmerjen, ampak tudi razvojno. Že dolgo časa tega v Sloveniji ni bilo. “Vlada bo namenila 2 milijardi sredstev za nove investicije, ki bodo izboljšale standard državljanov in državljank,” je bil jasen.
Prinaša 36 milijonov evrov za domove za starejše
Po besedah poslanca Jureta Ferjana proračun odgovarja na številne težave, ki so se v Sloveniji nakopičile v zadnjem desetletju in več. Vsebuje pa tudi investicije, ki prinašajo srednjeročne in dolgoročne učinke tako na dvig kvalitete življenja kot tudi na potrošnjo in ustvarjanje novih delovnih mest. “Predlog sprememb proračuna prinaša 1,2 milijarde evrov za promet in prometno infrastrukturo, 2,2 milijarde za izobraževanje in šport ter 4x več investicij v zdravstvo. Pomembno pa je, da prinaša tudi 36 milijonov evrov za domove za starejše.”
Na očitke KUL-a, ki ne vedo, kam gre denar, je Ferjan pojasnil, da je vse skupaj zelo preprosto. “Vlada Janeza Janše je dala denar ljudem in slovenskem gospodarstvu, Proračun RS za leto 2022 prinaša 2,29 mrd € za investicije. Iz razprave sodeč bi vlada KUL krizo covida-19 reševala z usmerjanjem denarja v nevladne organizacije in študije, ki trajajo leta in leta,” je kritično dodal.
Zakon o izvrševanju proračunov in proračun za leti 2022 in 2023, ki sta bila na odboru za finance obravnavana v petek in soboto, bo Državni zbor RS potrjeval v prihodnjem tednu.
Sara Kovač