Upokojena babica Anita Prelec, upokojeni socialni delavec Jože Andlovic ter upokojena patologa Boris Židanik in Rajko Kavalar so bili kot priče zaslišani pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju in oceni stanja o primerih ukradenih otrok, ki je bila ustanovljena potem, ko se je v javnosti pojavilo veliko trditev in dokazov, da so se med letoma 1965 in 1991 tudi na območju Republike Slovenije dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah.
Spomnimo. V t. i. trgovini z dojenčki, ki naj bi predvsem v 70. in 80. letih potekala v nekdanji Jugoslaviji, naj bi bilo prodanih več kot 20.000 dojenčkov. Staršem naj bi sporočili, da so otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje. Niso jih smeli niti videti niti pokopati. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva dokumentacija oziroma naj bi vsebovala vrsto nedoslednosti.
Upokojeni patolog Boris Židanik in sodni izvedenec med leti 1974 in 2013 je po poročanju STA priznal, da je pred več kot desetimi leti slišal, da so določene otroke odtujili, a kot pravi, o tem sam ni kasneje nič več zasledil.
Poslanka stranke SDS, ki zaseda mesto predsednice komisije, Alenka Jeraj, je na seji, ki je bila deloma zaprta, pojasnila, da jim je uspelo pridobiti obdukcijske dokumente, ki razkrivajo, da je bila v nekaterih primerih obdukcija otrok opravljena šele 12 mesecev po smrti. Židanik je na to pojasnil, da so zapisnik vsakič nemudoma napisali, obstaja pa možnost, da ga niso takoj vnesli v dokumentacijo. “Nikoli nismo nobene obdukcije zaključili brez histoloških izvidov, torej vzorcev tkiv, ki jih pri obdukciji vzamemo,” je ob tem dodal.
“Nikdar nisem ne videl ne slišal, da bi se dogajale kakršne koli stvari, ki bi ne bile v skladu s stroko,” je na zaslišanju vztrajal Rajko Kavalar, ki je kot patolog delal od leta 1982. Po njegovih besedah je bilo v času, ko je ta opravljal svoj poklic, nemogoče izgubiti pokojnega. “Zdravnik ga je moral odpustiti, temu je sledil prevoz, nato ga je obdukcijski pomočnik sprejel in ga vpisal v informacijski sistem, tako da so ves čas vedeli, kje je pokojnik,” je navedel in izrazil prepričanje, da je povsem mogoče, da komunikacija med materami in tistim, ki je vodil porod, predstavlja razlog za obstoj dvomov pri materah. “Marsikdo ne zna taktno opisati, kaj se je zgodilo.”
Anita Prelec, nekdanja vodja babiškega tima v ljubljanski porodnišnici med leti 1990 in 2016, je na delno zaprti seji povedala, da so staršem mrtvorojenih otrok ponudili brezplačno možnost pokopa v skupni grob in individualnega pokopa. Zapestnica s številko je bila po njenih besedah ob rojstvu nadeta vsakemu otroku, slednjo pa so pokazali tudi staršem.
Meni, da je povsem nemogoče, da zapestnice materi ob rojstvu otroka ne bi izročili. “To je prvi in osnovni pogoj,” je vztrajala in dodala, da je obdukcija vedno sledila, ko je prišlo do smrti otroka. Za to je bilo po njenih besedah nujno strinjanje staršev. Upokojena babica je povedala, da so bili starši spodbujani, da naj otroka po smrti pogledajo. A kot pravi, nekateri tega niso želeli storiti. Navedla je podatek, da že leta velja, da je okoli pet mrtvih otrok na vsakič tisoč porodov.
Nekdanji socialni delavec Jože Andlovic, ki se je vrsto let ukvarjal s posvojitvami, je povedal, da je v konkretnem primeru šlo za neurejen sistem. Prihajalo je namreč do primerov, ko so kar mimo strokovnega sodelavca dodelili otroka določenim kandidatom za posvojitev. Andlovic je priznal, da so mu kandidati za posvojitev ponujali denar, a ga je zavrnil.
Izrazil je prepričanje, da je mrežo, ki naj bi stala za domnevno ukradenimi otroki, najbolj mogoče izslediti s sodelovanjem obeh strani, torej roditeljice, ki ji je bil otrok ukraden, in posvojiteljev, ki so sprejeli otroka. “Stična točka obeh pobud je v pravilnem rojstnem datumu, če so ga ti, ki so se šli ta biznis, previdno zavedli,” je poudaril.
Ž. N.