V zadevi Kolektor je prišlo do nadaljevanja naroka za izločitev dokazov. V središču pozornosti se je znašel odnos med nekdanjim mariborskim županom Francem Kanglerjem in preiskovalnim sodnikom Janezom Žirovnikom, ki je za Kanglerja odredil prisluhe. Kangler Žirovniku namreč očita pristranskost ter kršitev človekovih pravic in predpisov, saj meni, da bi bilo edino primerno, če bi se Žirovnik izločil iz odločanj o njem, glede na to, da je bil Kangler v preteklosti kot poslanec velikokrat v konfliktu, ko je Žirovnik delal na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – Sovi.
Čeprav je Kangler izrazil prepričanje, da je Žirovniku dokazal kršitve, je Žirovnik vztrajal, da med njima ni bilo konfliktov in da je postopal zakonito, pri čemer naj tudi ne bi bilo dvomov o pristranskosti, to pa naj bi potrdili tudi ustrezni organi.
Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij se bo po današnjem izvedenem dokaznem postopku odločila, ali bo zaradi dokazov, pridobljenih na nezakonit način, prišlo do izločitve celotnega spisa, kot to zahteva obramba. Za Kanglerja, direktorico mestne uprave v njegovem mandatu Milico Simonič Steiner ter vodjo urada za komunalo Vilija Eisenhuta bi to pomenilo zaključek omenjenega postopka.
V skladu s predlogom obrambe so zaslišali tudi Rudolfa Mogeta in Franca Jerovška, oba nekdanja člana državnozborske komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb, in nekdanjega načelnika mariborske upravne enote Željka Vogrina. Prav tako pa je bil zaslišan tudi Žirovnik, ki je bil v času nadzora omenjene komisije svetovalec oziroma pomočnik direktorja Sove. Kangler je za STA povedal, da je zadovoljen, da so bile po sedmih letih končno zaslišane predlagane priče. Zadovoljstvo pa je bilo vidno tudi na strani Žirovnika, da je lahko kot priča pojasnil dogodke, ki jih kot sodnik ne sme.
Številnih dogodkov se ta sicer ni spomnil, zavrnil pa je očitek, da je on pisal odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih za Kanglerja, ker naj bi sodniki zadeve dobivali po vrstnem redu oziroma glede na dežurstvo, preiskovalni sodnik pa naj bi bil tisti, ki vodi postopek do konca. Glede tega, da je isto odredbo o izpisih telefonskih pogovorov maja 2008 preiskovalni sodnik pred njim zavrnil, sam pa jo je potrdil, je Žirovnik odgovoril, da tega glede prejšnjega sodnika ni vedel, je pa priznal, da njegov podpis na odredbi ni njegov. Ob tem tudi ni vedel, čigav je podpis, medtem pa mu je Kangler očital, da mora biti odredba podpisana s strani sodnika, slišati pa je bilo mogoče očitek, da v njej ni zapisa, da sme policija prisluhe prepisati, kljub temu pa je ta to vseeno počela.
Žirovnik bi se moral izločiti iz primera
S strani Kanglerja je bilo mogoče slišati vrsto kršitev, ki naj bi jih zakrivil sodnik. Omenil je tudi, da je “Sova pred komisijo skrivala podatke, da jim ni dovolila vpogleda v dokumente in zakonitega vstopa v njene prostore, da je komisiji lagala o kraji orožja iz postojnske vojašnice, češ da o tem ne ve ničesar, pozneje pa se je pokazalo, da je bila Sova v to celo vpletena”. Po prepričanju obrambe so bili vse to in konflikti ter dejstvo, da je Kangler kot poslanec preganjal ljudi iz jugoslovanske službe državne varnosti, v kateri je bil tudi Žirovnik, razlogi, ki bi morali vplivati na to, da se Žirovnik izloči iz primera.
Prav tako sta se s tem strinjala tudi Moge in Jerovšek, ki sta izpostavila, da bi se Žirovnik moral izločiti ter da se zadev iz obveščevalnih služb ne bi smelo prenašati na sodišče. Po besedah Jerovška naj bi se tudi tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek zavedal, da Sova zlorablja pooblastila. Sicer tožilstvo v zadevi Kolektor nekdanjemu mariborskemu županu očita, da naj bi občina ob gradnji Kolektorja družbi Konstruktor VGR neupravičeno plačala 637.000 evrov, s čimer naj bi si pridobil veliko protipravno korist, preostalima dvema pa očita, da sta namenoma Kanglerju pomagala pri storitvi kaznivega dejanja.
H. M.