Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami po oceni Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ogroža več kot 52 hektarjev površin, namenjenih pridelavi hrane. Na novinarski konferenci v Krškem so zbornica in prizadeti kmetje zahtevali ponovno strokovno presojo možnih tras ter iskanje rešitev, ki bi čim manj posegale v kakovostna in sklenjena kmetijska zemljišča.
Po podatkih KGZS, ki jih je zbornica konec septembra poslala pristojnemu ministrstvu v okviru pripomb k predlogu državnega prostorskega načrta (DPN), bi cesta skupno posegla v okoli 60,7 hektarja kmetijskih zemljišč, od tega 52,18 hektarja z vrisanimi GERK-i, torej zemljišč, namenjenih pridelavi hrane. Obdelovalne površine bi izgubilo 41 kmetij. Trasa bi razdelila večje sklenjene površine, vključno s 14-hektarskim zemljiščem, ki se zdaj obdeluje kot celota, ter posegla v njive za pridelavo zelenjave, trajne nasade, rastlinjake in namakalne sisteme.
“Trasa bi nam presekala tri večje parcele in jih razdrobila, s tem pa bi izgubili tudi pomemben manipulacijski prostor. Zaradi degradacije območja med gradnjo bi lahko ostali še brez dodatnih obdelovalnih površin,” je razmere orisal Jernej Vokalič, ki vodi govedorejsko in konjerejsko kmetijo. Podobno je opozoril Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom: “Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake in namakalne sisteme. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec.”
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da posledice niso omejene zgolj na neposredno izgubo zemljišč: “Načrtovana trasa bo posegla v trajne nasade, zaščitene z mrežami proti toči, in v zgrajene rastlinjake. Razdelila bo tudi sklenjena kmetijska zemljišča ter velike parcele razdrobila na več manjših, kar bo bistveno otežilo njihovo obdelavo.”
Načrtovanje cestne povezave, dolge približno 9,25 kilometra, poteka že od leta 2006. Trenutni predlog (šesta različica) se na zahodu navezuje na rekonstruirano cesto med Vipapom in Nuklearno elektrarno Krško, nato poteka prek kmetijskih površin, prečka železnico, Volčji potok in se približa industrijsko-poslovni coni Brezina, preden se navezuje na načrtovano vzhodno obvoznico Brežic. Javna razgrnitev predloga DPN se je končala 30. septembra 2026.
Kmetje in KGZS poudarjajo, da ne nasprotujejo izboljšanju prometnih povezav z industrijskimi conami in razbremenitvi naselij. Prepričani so, da obstajajo sprejemljivejše alternative. Podpirajo predlog krajanov Pesja za potek dlje od vasi po bolj degradiranih zemljiščih ter skupni predlog kmetov in zbornice, ki bi posege usmeril na manj kakovostna kmetijska zemljišča. Z ustreznimi prilagoditvami bi bilo po njihovem mnenju mogoče zmanjšati vplive na pridelavo hrane in ohraniti večje sklenjene površine.
Pristojna ministrstva pozivajo k ponovni strokovni presoji, konstruktivnemu dialogu in manjšim spremembam trase, ki bi uskladile infrastrukturni razvoj z ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišč. KGZS v pripombah poudarja, da gre pri pridelavi hrane za širši družbeni interes in da je treba upoštevati dejansko stanje na terenu – zemljišča s tržno pridelavo in vzpostavljeno infrastrukturo imajo drugačen pomen kot manj intenzivno rabljena
A.H.