Fiskalni svet, neodvisni in samostojni državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike v državi, je znova kritičen do predlogov proračunskih dokumentov za prihodnje triletno obdobje.
Zapisali so, da “projekcije ne zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v Evropski uniji” in ocenili, da analiza nakazuje tudi na nevzdržnost dolga na dolgi rok. Fiskalna politika vlade Roberta Goloba je letos neustrezno, izrazito ekspanzivno, naravnana in tudi neskladna z lanskim priporočilom Sveta Evropske unije.
Veliko pomanjkljivosti in zamujena priložnost
V proračunskih dokumentih, ki jih je pripravila vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica), je veliko pomanjkljivosti, ki niso upravičene. Dokumenti pa ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega orodja srednjeročnega proračunskega načrta. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos otežena in bo predstavljala veliko težavo oziroma velik izziv, kot so to prijazno napisali v Fiskalnem svetu.
Poslabšanje javnofinančnega položaja
Glavne ugotovitve Fiskalnega sveta, objavljene v publikaciji Ocena proračunskih dokumentov za obdobje 2024 do 2027, so strnjene v štiri točke. Primanjkljaj sektorja država (brez upoštevanja interventnih ukrepov) naj bi po letošnjem povečanju na okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2027 ostajal na podobni ravni kljub napovedanim stabilnim in z vidika javnofinančnih prihodkov razmeroma ugodnim makroekonomskim razmeram.
Za leto 2024 je predvideno poslabšanje javnofinančnega položaja, za kar Fiskalni svet navaja, da je to v prevladujoči meri posledica projekcij investicijske aktivnosti, ki so po njihovi oceni vnovič precenjene. Ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja v naslednjih treh letih pa naj bi v večji meri izhajalo iz visoke ravni tekoče porabe, kar je posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih.
Neustrezno naravnana fiskalna politika
Fiskalni svet opozarja, da je fiskalna politika za leto 2024 naravnana neustrezno, in sicer izrazito ekspanzivno. Slednje pa ni skladno z lanskim priporočilom Sveta Evropske unije. Ocenjevanje naravnanosti fiskalne politike na podlagi predloženih proračunskih dokumentov za obdobje 2024 in 2027 pa je v prihodnjih treh letih negotovo, tveganja so številna.
Nevzdržnost dolga na dolgi rok
Fiskalni svet še ocenjuje, da projekcije na zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v Evropski uniji, ki jo bo Svet EU sicer dokončno določil jeseni. Poleg tega analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. Več podrobnosti oziroma poudarkov objavljamo v posebnem okviru.
Konec odstopanj od proračunskih pravil
V Evropski uniji je v času nedavnih kriz veljala odstopna klavzula, ki je dovoljevala odstopanja od proračunskih pravil. Izjemne okoliščine so nehale veljati z začetkom letošnjega leta, kar sta Evropska komisija in Fiskalni svet ugotovila že v prvi polovici lanskega leta. Prihodnje leto bodo začela veljati nova pravila, zato sta vladni okvir za pripravo proračunov in programa stabilnosti prehodne narave. “Kljub temu dokumenta izkazujeta pomanjkanje srednjeročne fiskalne strategije,” je Fiskalni svet pod vodstvom prof. dr. Davorina Kračuna zapisal v oceni proračunskih dokumentov za obdobje 2025−2027. Prehodna narava proračunskih dokumentov po mnenju Fiskalnega sveta tako ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti.
Primanjkljaj sektorja država naj bi se po letošnjem povečanju na okoli dva odstotka BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni kljub napovedanim ugodnim makroekonomskim razmeram. “Ključni razlog za povečanje je vnovič načrtovana rekordno visoka investicijska aktivnost, ki je po naši oceni znova precenjena,” so poudarili in dodali, da bodo investicijski načrti zaradi omejitev na strani administracije in absorpcijskih zmogljivosti gospodarstva v predvidenem obsegu težko izvedljivi brez izgube učinkovitosti in da zato povečujejo možnost neustrezne alokacije sredstev.
Pomanjkljivi dokumenti in napake
Ocenjevanje izpolnjevanja fiskalnih pravil na osnovi predloženih proračunskih dokumentov zaradi prehoda v prenovljen sistem ekonomskega upravljanja EU po navedbah Fiskalnega sveta ni izvedljivo. “Zaradi pomanjkljivih informacij v dokumentih je onemogočena tudi celovita indikativna kvantitativna ocena. Fiskalna politika je letos naravnana izrazito ekspanzivno, saj se bo strukturni položaj občutno poslabšal. Ta ugotovitev bi ostala enaka tudi v primeru upoštevanja bolj realistične ravni investicijske porabe od navedene v projekcijah,” so opozorili.
Neustreznost predstavljene poti fiskalne politike nakazujejo tudi ocene glede zahtevanega strukturnega prilagajanja po novih pravilih EU. Analiza vzdržnosti dolga, pripravljena skladno z veljavo v prenovljenem sistemu ekonomskega upravljanja v EU, ob tem kaže, da ob upoštevanju dolgoročnih tveganj in odsotnosti ukrepanja ni zagotovljena njegova vzdržnost na dolgi rok, so izpostavili. Srednjeročno proračunsko načrtovanje po njihovem ostaja pomanjkljivo z vidika verodostojnosti, strateškega pristopa in ambicioznosti pri zasledovanju javnofinančne vzdržnosti. Pomanjkljivosti se zlasti izkazujejo v programu stabilnosti. Pri izračunu strukturnih kazalnikov je po oceni Fiskalnega sveta prišlo do računske napake pri upoštevanju vpliva navedenih enkratnih ukrepov. Ustrezen izračun bi namreč pokazal strukturno poslabšanje stanja javnih financ v letošnjem letu in tudi nižjo raven najvišje dovoljene ravni izdatkov v predlogu odloka o okviru.
V nasprotju s preteklo prakso
Dokument po navedbah Fiskalnega sveta v nasprotju s preteklo prakso ne vsebuje celovitih informacij o interventnih ukrepih in predvideni dinamiki prihodkov od sredstev EU. “Slednja bodo temeljno določala gibanje neto izdatkov, osrednjega kazalnika novega sistema ekonomskega upravljanja v EU,” so opozorili in navedli, da je v dokumentu mogoče zaznati tudi nenavadno prilagajanje nekaterih spremenljivk, ki določajo dinamiko javnega dolga.
Gre torej za bistvene napake in pomanjkljivosti, nekatere najverjetneje tudi namenoma zavajajoče.
Vida Kocjan