Ker so številne obljube reform ostale zgolj črka na papirju predvolilnih obljub, kar pa je bilo uvedeno, je zgolj obremenitev državljanov in gospodarstva, marsikdo ostaja upravičeno razočaran. Človek bi pričakoval, da bodo znali vladajoči poskrbeti vsaj za kulturnike, a kaže, da ni tako. To namreč razkriva javni poziv Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki vladajoče poziva k preprečitvi propada kulture.
Po letu in pol vladanja so celo kulturniki spoznali, da takšen način vodenja politike vodi v propad. “Vsakršno ukinjanje že tako preskromnih kulturnih ter umetniških vsebin, delovanj in skozi čas vzpostavljenih orodij pomeni prekinitev spodbujanja kulturne pismenosti in ozaveščenosti o pomenu umetnosti in kulture za družbo kot celoto”, med drugim v pozivu kritično izpostavlja ddr. Boris Mihalj, predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).
Ddr. Boris Mihalj, predsednik ZDUS, je na prvi dan novega leta na družabnih omrežjih Facebook in Instagram objavil javni poziv združenja k preprečitvi propada kulture. V samem uvodu je izpostavil, da je ohranjanje kulture stalen proces, “ki zahteva skupna prizadevanja posameznikov, skupnosti, vlade in organizacij“.
Kot svarijo v združenju, “vsakršno ukinjanje že tako preskromnih kulturnih ter umetniških vsebin, delovanj in skozi čas vzpostavljenih orodij pomeni prekinitev spodbujanja kulturne pismenosti in ozaveščenosti o pomenu umetnosti in kulture za družbo kot celoto”. Slednje po njihovih besedah “vodi v propad kulture, kar lahko povzroči vrsto negativnih posledic, ki prizadenejo posameznike, skupnosti in družbo kot celoto.”
Svarijo, da kulturni razpad prispeva k družbenemu razpadu
Po njihovih besedah kulturni razpad prispeva k družbenemu razpadu, “saj slabi skupne vrednote in dogovorjene norme, ki posameznike povezujejo v skupnosti in državno oziroma narodovo telo. Slednja, že udejanjana dejanja, kot vidimo, že povzročajo vse večjo družbeno razdrobljenost in razpad socialne kohezije”. Tako kot vse manj gotova ekonomska varnost izguba kulturne identitete po njihovem prispeva k napetostim in konfliktom, ki “poudarjajo razlike v vrednotah in prepričanjih posameznikov in skupin skupne države, kar zanesljivo povzroča različne vrste in stopnje nesporazumov, diskriminacij in zlahka vodi v nasilje“.
Menijo, da gre pri preprečevanju propada kulture za zapleten in večplasten izziv, ki je osnovan na ” spodbujanju medsebojnega ter splošnega razumevanja”. “Posameznika vodi k strpnosti, sočutnosti, povezanosti in solidarnosti. Nujnih elementov zmanjšanja konfliktov, ki izhajajo tako iz kulturnih razlik med člani pripadne skupnosti kot iz prepoznanih razlik v primerjavi z drugimi, živečimi izven skupne celote”, še izpostavljajo in svarijo, da skupnosti, ki “izgubijo svoje kulturne temelje, postanejo ranljive za izkoriščanja, manipulacije in zunanje vplive, zato sta umetnost in kultura osnovno orožje v boju za ohranitev lastne identitete“.
Čeprav smo lahko v času protestov proti nekdanji vladi poslušali cel kup kritik, češ, kako naj bi bili vladajoči uperjeni zoper kulturnike in kulturo kot tako, pa je marsikdo pozabil, kako je kulturno ministrstvo v vladi Janeza Janše izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022. Proračun za leto 2021, ki je bil namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je ministrstvo za kulturo kljub epidemiji leta 2020 vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019.
Nezadovoljstvo nad vladajočimi je iz dneva v dan večje, kar pa se konec koncev odraža tudi v javnomnenjskih anketah. Vladajoče Gibanje Svoboda in predsednik stranke Robert Golob je namreč od izvolitve doživelo bliskovit padec podpore. Težko je namreč ljudi vleči za nos in prstom kazati na nekoga, medtem pa sam ne narediš popolnoma nič, razen še večjega kaosa, ki ga v teh težkih časih, ki so pred nami, res ne potrebujemo. Še kako pomembno je, koga se voli. Od obljub se namreč ne da živeti.
Ž. N.