Pravosodje se najraje predstavlja kot neodvisno in prosto kakršnih koli zunanjih interesov – ne glede na procese, ki so imeli elemente političnega pregona, niti na javna izpostavljanja sodnikov s totalitarnimi simboli na strankarskih veselicah. Še več, takim sodnikom v potrditev “neodvisne” drže podelijo tudi posebna priznanja.
Prav do takšnega primera je prišlo v začetku prejšnjega meseca na t. i. “dnevih pravosodja”. Nagrado za življenjsko delo je dobil višji sodnik Slavko Gazvoda. Naši bralci ga bodo prepoznali kot sodnika, ki je sodeloval na srečanju stranke Socialnih demokratov, oblečen v majico, na kateri je imel rdečo zvezdo.
Priznanja je 4. 11. zaslužnim sodnikom in javnim uslužbencem podelil predsednik vrhovnem sodišča Miodrag Đorđević. Glede na izjavo za javnost so priznanja prejeli tisti, “ki so s svojim delom pustili pečat in s svojim zgledom prispevali h krepitvi zaupanja javnosti v delo pravosodja”.
Kako so posamezni prejemniki s svojim delom prispevali h krepitvi zaupanja v delo sodstva, v izjavi ni bilo utemeljeno. Sodnik Gazvoda se je sicer v preteklosti znašel na fotografiji s strankarskega srečanja Socialnih demokratov, ozaljšan z rdečo zvezdo. Na sliki sta tudi nekdanja predsednica stranke, zunanja ministrica Tanja Fajon, ter nekdanji evropski poslanec Milan Brglez. Sodnikova prisotnost na srečanju pa je imela ravno nasprotni učinek od tega, za kar je nedavno prejel nagrado. Slika je še dodatno utrdila prepričanje, da je slovensko sodstvo vse prej kot prosto političnih interesov.
Ne samo to, v preteklosti smo poročali, da je omenjeni sodnik podpisoval naloge za preiskave na domu aktivnih politikov.
In kot zanimivost, na dogodku ob podelitvi priznanj je imela uvodno besedo pravosodna ministrica (prav tako SD) Andreja Katič, prisotna pa je bila tudi poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Slednja je bila glavna protagonistka nujne seje odbora za pravosodje, na katerem je v degradirani razpravi javno žalila predstavnike opozicije, na neki točki pa je koalicija celo sprejela sklep o utišanju opozicijskega poslanca Zvoneta Černača.
In kot še dodatna zanimivost, slovensko sodstvo se poleg kritik pristranskega ravnanja sooča tudi s kritikami zaradi počasnega dela. To kritiko je izrazil tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Dejal je, da se težko sprijazni z “mantro o vedno težjih in (vedno bolj) kompleksnih zadevah, ko pa je znano, da smo, kolikor je bilo mogoče, sodnike razbremenili nesodniškega dela”.
Ž. K.