Osnovna šola Preserje pri Radomljah stoji že od leta 1963, ko so jo zgradili za približno 600 učencev. Danes v njenih prostorih vsak dan preživi skoraj 900 otrok in več kot tisoč ljudi skupaj z zaposlenimi. Starši in civilna iniciativa Nova šola – Varna šola že dlje časa opozarjajo, da je objekt hudo prenatrpan in dotrajan.
Po njihovih besedah so zaradi prostorske stiske preuredili praktično vse pomožne prostore – od garderob in kabinetov do galerije nad telovadnico – v učilnice, ki pogosto ne izpolnjujejo osnovnih standardov za pouk. Civilna iniciativa z več kot 1700 podpisi zahteva modularno šolo in odkup zemljišča, medtem ko občina Domžale pripravlja le prizidek
Strokovno mnenje, izdelano junija 2025 po ogledu šole, opozarja na resne gradbeno-tehnične pomanjkljivosti. Objekt iz šestdesetih let ni potresno ojačan po sodobnih standardih, dvomi pa obstajajo tudi glede požarne varnosti, prezračevanja in higienskih razmer. Starši poročajo o konkretnih primerih, kot so previsoke temperature v učilnicah, preobremenjena električna napeljava in celo radiator, ki je padel na učenca. Kljub temu šola še vedno deluje, otroci pa se vsak dan vračajo v prostore, za katere starši trdijo, da niso več primerni.
Civilna iniciativa, ki je v nekaj mesecih zbrala več kot 1730 podpisov, zahteva celovito rešitev. Predlagajo odkup zemljišča neposredno nasproti šoli, ki je že desetletja rezervirano za izobraževalne namene, ter resno obravnavo ponudbe podjetja Trimo za modularno šolo. Po njihovem mnenju bi takšna rešitev omogočila hitrejšo in bolj smiselno ureditev prostorov, vključno z manjkajočimi učilnicami, zbornico in drugimi potrebnimi prostori. V odprtem pismu županji Renati Kosec so zapisali, da nočejo čakati na nesrečo, podobno tisti v ljubljanskem Dijaškem domu, in da je molk občine nesprejemljiv.
Občina Domžale priznava prostorsko stisko, a vztraja, da je šola varna in da ima veljavno uporabno dovoljenje. Pripravljajo prizidek z osmimi učilnicami, naročili so statično-seizmično presojo in obljubljajo dodatne preverbe požarne in električne varnosti. Županja poudarja postopno reševanje problema in se sklicuje na demografske napovedi, ki kažejo na stabilno ali upadajoče število učencev. Starši temu oporekajo in trdijo, da projekcije ne upoštevajo realnega priseljevanja mladih družin zaradi novogradenj v okolici. Na Občino Domžale smo vprašanja naslovili tudi mi, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Zgodba Osnovne šole Preserje pri Radomljah ni osamljen primer. Veliko šol po Sloveniji, zgrajenih v šestdesetih in sedemdesetih letih, se sooča s podobnimi izzivi zaradi spremenjenih demografskih tokov in pomanjkanja dolgoročnih investicij. Vprašanje, ki ostaja odprto, je, kdo nosi odgovornost, ko šola močno preraste svoje prvotne kapacitete, in ali je delno krpanje dovolj za varnost in kakovost izobraževanja otrok.
Do začetka novega šolskega leta starši pričakujejo konkretne korake. Če jih ne bo, napovedujejo nadaljnje ukrepanje – od inšpekcijskih prijav do širšega medijskega in javnega pritiska.
A.H.