V zadnji oddaji Pričevalci se je dr. Jože Možina pogovarjal s psihologom dr. Andrejem Perkom. Začela sta s pogovorom o zdravljenju alkoholizma, a hitro je pogovor zašel v stanje dekadence zahodne družbe, nastrojenosti proti moškosti, feminizaciji družbe in sovražnosti do resnice.
Na začetku oddaje je priznani psiholog in psihoterapevt Andrej Perko spregovoril o svojem boju z alkoholizmom, pri katerem mu je pomagala metoda dr. Janeza Ruglja, čigar naslednik je pozneje postal ravno Perko.
Povedal je, da k njemu na zdravljenje ne prihajajo le alkoholiki, teh je zgolj 15 odstotkov, preostali pacienti želijo izboljšati kakovost svojega življenja. Ob tem je izpostavil primer uspešnih samskih žensk, ki si težko dobijo moškega partnerja. Razlog za to je ravno zahtevnost pri vseh pogojih, ki jih imajo uspešne ženske pri iskanju partnerja. Kar pa zaradi njihove starosti in drugih okoliščin pomeni, da je seznam primernih partnerjev izredno kratek.
Moškost in feminizem
Ob tem je Perko povedal, da sodobna zahodna družba moške potiska tako iz družbenega kot tudi družinskega življenja. Feministke pa s svojo gonjo proti moškosti, po trditvah Perka, pljuvajo v lastno skledo, saj konec koncev še vedno ostajajo nepotešene.
Perko je pri tem izpostavil tudi fenomen napada na moškost s strani družbe, ki zaničuje prave, testosterona polne moške in na njihovo mesto povzdiguje razne izrojenosti, kjer si biološki moški domišljajo, da so ženske. Omeniti velja ravno ameriško psihološko zvezo, ki je homoseksualnost razglasila za normalno, potem pa po pisanju LA Timesa “tradicionalno moškost” označila za škodljivo.
Ta napad na moškost se po Perkovih trditvah pozna tako v feminiziranem šolstvu, zdravstvu kot v sodstvu. Dečki so kaznovani zato, ker so dečki, in da bi v takem sistemu lahko uspevali, se morajo obnašati kot dekleta. Zaradi tega je prišlo tudi do porasta predpisanih zdravil za ADHD motnjo. Danes naj bi po trditvah Perka imel to “motnjo” vsak “drug ali tretji fant”.
V večini primerov, kot je že pred desetletji svarila ameriška filozofinja in feministka Christina Hoff Sommers, sploh ni res, da bi imeli fantje psihične motnje, temveč jih želi sfeminizirani šolski sistem enostavno zlomiti. Njihova živost, radovednost in neprestana igra so namreč moteča za pouk, ki je naravnan na deklice.
Kdo je zmožen moralnega čuta?
Perko je spregovoril tudi o moralnem čutu. Kakor so ugotavljali številni psihologi od Sigmunda Freuda naprej, se “moški drugače oblikujejo” kot ženske. Iz tega razloga je tudi pomembno, da imajo sinovi očete, saj je poudarek na vertikalni vzgoji in avtoriteti. “Fante je treba vzgajati, pripraviti na realno življenje. Mama je vedno ljubeča, oče pa ne, mora pripraviti svoje otroke, zlasti fante, da bodo lahko v tem življenju, ki je kruto, napredovali.” Oče lahko vcepi občutek za moralni čut, zaradi katerega naj bi bili moški pozneje zmožni iti mimo zakona, ko je ta krivičen, medtem ko bo ženska dala prednost zakonu in s tem skrbela za svojo samoohranitev.
Tu ne gre za to, kateri od načinov je boljši ali slabši. Človeštvo se je skozi zgodovino izoblikovalo tako, kot se je, in noben socialni inženiring ne more tega spremeniti, ne glede na to, koliko si za kaj takega določeni prizadevajo. Tu je Perko omenil zmoto feminizma, ki želi izenačiti moške in ženske, kar pa je že zaradi bioloških razlik nemogoče. “Ne gre za boljše/slabše,” je komentiral Možina. “Ne,” je pojasnil Perko, “gre za različnost, in šele skupaj daje celoto ta različnost. Ampak pri nas je ta feministični ‘diskurz’ že tako močen, da pravzaprav forsira neka nova spoznanja preko teorije spolov, ki je v sami teoriji protinaravna in protirazumna.”
“Je politično korektno, da človek razmišlja tako, kot se vsak dan od nas pravzaprav pričakuje,” je povedal Perko, ki je za vsiljevanje politične korektnosti v javni diskurz okrivil ravno feminizem in “gejevski lobi” ter izpostavil, da je vsiljevanje, na kakšen način smo dolžni razmišljati, problem, ker si drugače “takoj homofob, proti ne vem čemu in tako naprej. Niti razmišljati ne smeš več po svoje”.
Možina je na tej točki protestiral, češ, “da bomo razmišljali, tudi govorili to, kar mislimo, na spoštljiv način vedno”. Drugače “je konec demokracije”. Perko je vseeno vztrajal, da v primeru, če nasprotujete uradni zgodbi, takoj pride do diskreditacije. O tem se je navsezadnje lahko na svoje oči nedavno prepričal tudi Možina, ki so ga zaradi ene oddaje z zgodovinarjem dr. Jožetom Dežmanom, v kateri je bil govor o jugo-komunističnih povojnih pobojih, preganjali celo poletje.
Dekadentna zahodna družba
Perko je pojasnil, da tako stanje “koristi vladajočim elitam”. Kot je povedal: “Ker če moškega izrinemo že iz družine, se otroci, zlasti fantje, ne bodo oblikovali kot korektni, pokončni ljudje, moški, ki razmišljajo s svojo glavo.” Taki ljudje pa bodo po Perkovem postali “konformisti, ne moško ne žensko, nekje ‘između’, jaz pravim”, je povedal v oddaji. “Tem ljudem je enostavno vladati, ti ljudje se ne bodo uprli nikoli, ker nimajo energije za upor.” Na misel pride cankarjanski “za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni”.
Dokler se družba utaplja v ekscesu in omami, bo šla naprej in počasi tonila. “Vedno bo dovolj droge za razbremenjevanje osebne in tudi širše stiske,” je povedal Perko. A vseeno, enkrat, ko se bo dekadenca zahodne družbe prisiljena soočiti z uvoženimi kulturami, ki se ne integrirajo, bo tega konec. Kajti če ima zahod potrpljenje za največje izrojenosti in norosti, ga preostali svet nima. In kolikor želijo zahodne države uvoziti pol sveta, jih bo ta na koncu preplavil. Perko je na tej točki citiral turškega predsednika Recepa Erdogana, ki je Turkom povedal, da je pot do osvojitve Evrope pot skozi maternico, zato jih je napotil v Nemčijo in jim naročil, naj se plodijo.
Dovolj o tem pove tudi podatek, da so v Sloveniji lani zabeležili 600 rojstev manj kot predlani. Soočamo se s kulturo smrti, kjer postaja resnica problematična, vsakogar, ki zagovarja življenje, kakor to počneta Zavod Živim in dr. Tadej Strehovec, pa se želi utišati. So žrtve pogromov s strani “progresivnih” nestrpnežev, ki sovražijo življenje.
Ivan Šokić