V Evropskem parlamentu je nastalo novo politično zavezništvo Domoljubi za Evropo. Zaenkrat jo sestavljajo tri politične stranke: Orbanov Fidesz iz Madžarske, populistična liberalna stranka ANO iz Češke in Avstrijski svobodnjaki (FPÖ).
Viktor Orban je na socialnem omrežju X zapisal, da so se v Evropi začele spremembe. “V tej situaciji je naša dolžnost uveljaviti voljo volivcev. Danes so se združile tri politične stranke: najmočnejša avstrijska stranka, najmočnejša češka stranka in najmočnejša madžarska stranka. Naš cilj je postati najmočnejša desničarska skupina v evropski politiki,” je povedal.
Orban je ob predstavitvi zavezništva na Dunaju dejal, da je cilj privabiti nove člane in postati največja skupina desničarskih sil v parlamentu. Vodja češke stranke ANO Andrej Babiš je dejal, da se bo nova skupina osredotočila na obrambo nacionalne suverenosti, boj proti nezakonitim migracijam in umik podnebnih ukrepov v okviru zelenega dogovora, poroča STA. Zavezniki so podpisali tudi domoljubni manifest.
Tri stranke imajo zaenkrat v 720-sedežnem Evropskem parlamentu 24 poslancev. Lista Fidesz-KDNP k zavezništvu prispeva 11, FPÖ 6 in ANO 7 sedežev. To še ne zadošča za formacijo nove poslanske skupine. Za ustanovitev le-te obstaja dva pogoja – zbrati se mora najmanj 23 poslancev, ki morajo prihajati iz najmanj sedmih držav članic EU. Zaenkrat torej manjkajo predstavniki štirih različnih držav. Rok za oblikovanje skupine je do 4. julija. Evropski parlament bo sicer uradno konstituiran 16. julija, poroča STA.
Zaveznice imajo sicer različne izvore. Madžarski Fidesz je leta 2021 zapustila EPP in je bila doslej samostojna, ANO je po letošnjih evropskih volitvah zapustil liberalni Renew, avstrijski svobodnjaki pa so pripadali evropski parlamentarni skupini ID (Identiteta in Demokracija).
Slovenski mediji izkrivljajo resnico
Slovenski mediji, med njimi tudi STA, želijo predstaviti novonastalo zavezništvo kot “skrajno”, pri čemer pa so naleteli na manjši problem. Članica češke stranke ANO je namreč tudi Vera Jourova, “enfant terrible” evropske politike, ki jo je slovenska javnost spoznala po njenem obisku ustavnega sodišča v Sloveniji, kar so številni razumeli kot pritisk na sodišče, da odloči v prid Golobove novele zakona o RTV.
“Skrajno, skrajno, skrajno, skrajno … Končno tudi na STA priznavajo, da je Vera Jourova iz Babiševega gnezda, ki so jo nekoč imeli za borko za svobodo slovenskega novinarstva, v resnici populistična radikalka,” je zadevo komentiral politični komentator Mitja Iršič.
Ž. K.