fbpx

Nemška politika odvisnosti od ruskega plina je soodgovorna, da v Ukrajini vsak dan umreta dva otroka

(Foto: epa)

Ko je govora o geostrateški šibkosti Evrope, predvsem Nemčije, lahko zapišemo le: Donald Trump je imel prav, vsi ostali so se motili. Pisalo se je leto 2018, ko je Donald Trump začel opozarjati Nemčijo, da je ruska ujetnica. Nemci so opozorila nekdanjega ameriškega predsednika sprejeli posmehljivo, enako mednarodni mediji. Ti so tudi naravnost tekmovali z naslovnicami, ki bi Trumpa čim bolj očrnile, ali s članki, ki so v svojih t. i. “fact checking” segmentih modrovali o tem, kako so njegove trditve zavajajoče ali celo napačne. Nekateri mediji so celo špekulirali, da ameriški predsednik na Nemčijo gleda z mešanico zavidanja, občudovanja in jeze. Seveda so se vsi po vrsti, tako nemški politični “establishment” kot mednarodni mediji, usodno motili. Ruska invazija na Ukrajino je pokazala, da je Rusija Nemčijo držala in še drži v šahu.

Srednjeevropski gigant se je zaradi svojega odnosa do Rusije znašel v hudi moralni zagati. Dolga leta politike približevanja in popuščanja Rusiji, ki so jo podpirali in gojili tako socialdemokrati kot krščanski demokrati, so Nemčijo usodno izpostavile – to izpostavljenost pa ruski režim s pridom izkorišča. Dejstvo, da Rusi Nemčiji dobavijo velik del energentov, ki jih potrebuje za svoje delovanje, jim nad srednjeevropsko državo daje vzvod, ki ga lahko kalkulirano uporabijo, ko želijo vplivati na politične odločitve njihove politike.

Na to preprosto dejstvo je že leta 2018 začel opozarjati Donald Trump, a njegova opozorila niso padla na plodna tla. Ravno nasprotno, politični vrh in mednarodni mediji so se dobronamernim opozorilom naravnost posmehovali. Na primer, nemško obrambno ministrstvo je tedaj vodila Ursula von der Leyen, ki je Trumpove navedbe zavrnila, rekoč, da ima Nemčija dovolj raznoliko dobavo energentov. Da, prav ste prebrali, Ursula von der Leyen, današnja predsednica Evropske komisije, se je še štiri leta nazaj tako usodno motila ali zavajala o ruskem vplivu na njeno državo. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel svoje politike še danes ne obžaluje, čeprav je odvisnost od Rusije pomagala vzpostaviti, zato je soodgovorna, da v Ukrajini vsak dan umreta dva otroka.

Ugledni mediji pa taki
Enoznačnemu zanikanju realnosti pa so tedaj sledili tudi ugledni nemški in mednarodni mediji, ki so se Trumpu huronsko posmehovali. Poglejmo naslove, ki so se tisti čas pojavljali na prvih straneh teh medijev.

CNBC je trdil, da Trump s svojimi navedbami o nemški odvisnosti od Rusije pretirava. (Foto: zajem zaslona, Twitter)

Tako je bitko proti političnemu nasprotniku bojeval CNN. (Foto: zajem zaslona, Twitter)

The Economist je še mesec dni pred samo invazijo zapisal, da bi se Evropa v primeru, ko bi prišlo do zaustavitve dobave ruskega plina, odrezala veliko bolje, kot je pričakovano.

Tudi The Economist je pri svojih napovedih povsem zgrešil. (Foto: zajem zaslona, Twitter)

Danes neki drugi svetovno znan medij Bloomberg navaja nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka, ki pravi, da bi dodatne omejite dobave ruskega plina lahko povzročile serijo propadov življenjsko pomembnih gospodarskih družb, ki bi v domino efektu propadle ena za drugo.

Bloomberg je danes prisiljen govoriti resnico. (Foto: zajem zaslona, Twitter)

Invazija na Ukrajino je razkrila nemško politično drobovje in uboštvo medijev
Ruska invazija je evidentno razgalila drobovje slabih političnih odločitev nemškega političnega “establishmenta”. Zaradi teh odločitev so se znašli v moralni zagati, ko ekonomski gigant Evropi ne more ponuditi vodenja niti moralne podpore. Zaradi dolgih let doslednega zanemarjanja investicij v vojsko, tkanja vse tesnejših političnih in osebnih povezav z ruskim režimom lahko ponudijo le splošno obsodbo ruske agresije in bore malo drugega. Kar koli resnejšega bi ogrozilo njihovo gospodarstvo, s tem pa tudi slovensko, ki se zanaša na zdravje nemške ekonomije. Vse to ob posrednem, a rednem financiranju ruskega režima v obliki plačila za energente. Minila bodo leta, preden bodo uspeli presekati gordijski vozel.

Ruska invazija pa je razkrila tudi vrednost ali pomanjkanje uvida, ki jo t. i. ugledni mediji nudijo globalni javnosti. Brez oklevanja lahko zapišemo, da so pri tem vprašanju pogrnili po celi črti, saj se niso zanašali na osnovna dejstva, ki jih je izpostavljal Trump, temveč na politične implikacije njegovih besed. Zaradi politikanstva in sledenja politični liniji so tako mediji kot njihovi analitiki izpadli kot popolni analfabeti. Čas bo pokazal, o čem vse so se še motili. Razkritih bo še kar nekaj usodnih zmot.

Andrej Žitnik