“Kar si v tem mandatu zaradi glasovalne moči dovoljuje največja koalicijska stranka, DZ še ni doživel,” ocenjuje vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Prepričana je, da SDS svoje delo opravlja aktivno in odgovorno, vendar je DZ zaradi stalne prakse zavračanja kompromisov Golobove vlade, “velikokrat na robu demokratičnega odločanja”. Da so posamezni premiki rezultat političnega pritiska opozicije in neučinkovite vlade, meni tudi vodja NSi Janez Cigler Kralj, poroča STA.
Od nastopa Golobove vlade je opozicijska SDS stalno izpostavljala pripravljenost na sodelovanje, vendar je Golobova vlada po besedah Jelke Godec “močna le na besedah in ne dejanjih”. Pa saj je to doslej že vsem jasno po vseh neizpolnjenih obljubah. Ob tem je spomnila, da so poslanci SDS vložili številna poslanska vprašanja in pobude ter več zakonskih predlogov, ki jih je koalicija sicer zavračala, a hkrati upoštevala, saj so jih po njenih besedah nato “skoraj v enaki obliki vložili in potrdili sami”. Tudi vodja NSi Janez Cigler Kralj je poudaril pripravljenost na sodelovanje, ki pa se nikoli dejansko ni zgodila.
Glede dela predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič SDS ocenjuje, da “ne najdejo skupnega jezika”, pri več vprašanjih o načinu vodenja DZ pa ostajajo na nasprotnih bregovih. Godčeva meni, da je DZ zaradi njenega vedenja večkrat “na robu popolnega anarhizma, kar se sicer na zunaj ne vidi”. Kot poroča STA, se Godčevi zakonski predlogi na področju zdravstva zdijo nedodelani oziroma celo ad hoc napisani le zaradi potrebe po “sledenju časovnici, ki si jo je koalicija za izvajanje zadala sama“, kar pa je po njenem mnenju napaka, saj zdravstvo ne potrebuje všečnih in rokohitrskih dejanj, temveč dejanja in zakone, ki bodo zdravstvo pripeljala iz krize, opozarja.
Po odhodu Bešič Loredana ne pričakujejo nič novega
Ob napovedi premierja Roberta Goloba, ki je po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana prevzel vodenje zdravstvenega resorja, da bodo nadaljevali z zdravstveno reformo po začrtani poti, pa se v SDS sprašujejo, ali je sploh moč pričakovati kaj novega. Po njihovem mnenju je namreč očitno, da so bile dane obljube o reševanju zdravstvenega sistema populistične in zavajajoče, načrtovani ukrepi pa brez realne osnove in poznavanja obstoječega stanja.
“Problem je menedžment, torej upravljanje vseh virov denarja, kadrov in organizacije dela v javnih zavodih,” je izpostavil Cigler Kralj, ki se mu prav tako premiki na področju zdravstva zdijo ključni. Predlogu nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana so se mu zdeli v večini dobri, vendar se je zalomilo pri izvajanju. Ob tem premierju Robertu Golobu v NSi očitajo, da je izbral pot krepitve državnega zdravstva, vladna koalicija pa ima po besedah Ciglerja Kralja zgrešeno predstavo, da je z dodatnim denarjem moč rešiti probleme zdravstva.
Če bo vlada še naprej neoperativna, nas čaka veliko izzivov jeseni
Godčeva je poudarila, da bo jesen odvisna od potez Golobove vlade, med katerimi kot ključne izzive izpostavlja zdravstvo in socialno varstvo ter obravnavo proračunskih dokumentov, ki “vzbujajo skrb zaradi višanja javnega dolga, znižanja sredstev za pomembne investicije in višanje izdatkov za nevladne organizacije”. Rekonstrukcije vlade ne izključuje, zagotavlja pa, da bo SDS še naprej aktivno opravljala nadzorno in odgovorno delo. Neoptimističen ostaja tudi vodja NSi, ki je prepričan, da nas jeseni čakajo veliki izzivi, “če se bo vlada še naprej obnašala tako neoperativno, brez stika z ljudmi in realnim življenjem“. Sicer pa bo po njegovih besedah nujno pripraviti vse podzakonske akte za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, pripraviti pogoje za izgradnjo drugega bloka krške nuklearke in znova začeti oziroma nadaljevati zdravstveno reformo.
Ana Horvat