Predstavljamo vam nekaj laži privržencev abortusa. A kljub temu, da gre za neresnice, jih je zelo dobro poznati, saj jih levičarski progresivni lobiji veselo promovirajo in vanje prepričujejo številne ljudi, četudi so še tako absurdne. V nadaljevanju se bomo dotaknili nekaterih največjih laži s tega področja, kot je na primer trditev, da “plod ni človek” ali pa tiste, da “moški nimajo pravice govoriti o abortusu”.
Prva znana laž progresivnih levičarjev je ta, da “plod ni človek”. Pristaši abortusa to svojo tezo sicer predstavljajo kot nekakšno objektivno resnico, medtem ko sodobna znanost govori nekaj povsem drugega, to mnenje pa se sklada tudi z uradnim mnenjem Katoliške cerkve. O človeku kajpak govorimo od trenutka, ko se med seboj povežeta moška in ženska spolna celica. Človek je torej oplojeno jajčece, celica, kar potrjuje denimo prof. Andrzej Paszewski, genetik z Inštituta za biokemijo in biofiziko Poljske akademije znanosti, poroča Polonia Christiana.
Druga laž pa se glasi, da “moški ne morejo govoriti o abortusu”. Širjenje takšnih levičarskih tez dejansko sporoča, da so “grše polovice” drugorazredni ljudje slabše kakovosti. Moški vsekakor lahko diskutirajo o davkih, o zunanji politiki in medijih, a ko stvar nanese na nosečnost, se stvar konča. Zakaj naj bi bilo tako je težko reči, čeprav kar 50 odstotkov žensk, pod svojim srcem nosi moškega, vsak otrok pa ima tudi očeta, ki je prav tako moški. Tretja progresivna laž pa se glasi “moje telo je moja stvar”. Feministke so namreč prepričane, da je otrok v materi del njenega telesa, čeprav ima drugačen DNK kot mati, lastni živčni sistem in okončine. Otrok niso mandeljni ali pa slepič, ki pa so dejansko del ženskega telesa.
Še ena feministična laž pa se glasi, “da bi prepoved abortusa povečala število posilstev”. Da, vsekakor je protiabortivna iniciativa darilo za posiljevalce. Zaradi omejevanja dostopa do abortusa naj bi se ženske bale prijaviti zločinsko dejanje, ker bodo prisiljene roditi otroka, če bi se izkazalo, da je prišlo do spočetja. Primeri, da je ženska rodila plod posilstva so v resnici zelo redki. Obenem feministke prikrivajo dejstvo, da je abortus izjemno travmatično doživetje za ženske, ki se zgolj naloži na travmo, ki jo je zadalo posilstvo.
Abortus najbolj prizadene ravno ženske
S tem pa progresivci v resnici podpirajo ponovno posilstvo ženske psihe ter spodbujajo k umoru najbolj nedolžnega človeškega bitja, kot je otrok. To, da je bilo spočeto v tako dramatičnih okoliščinah, zagotovo ni njegova krivda. Še ena tovrstna laž pa se glasi “da prepoved abortusa prizadene ženske”. Resnica pa je ta, da abortus prizadene ženske in to celo nerojene! Najpogosteje so namreč abortirane prav deklice. Najbolj v nebo vpijoč tovrstne primer je ravno Kitajska, kjer so se v obličju politike enega otroka, ljudje pogosto odločali prav za sina, hčer pa pomeni abortus. Prav zato na desetine milijonov Kitajcev nikdar ne bo imelo svojih družin. Tako se končajo levičarski družbeni eksperimenti!
Še ena levičarska laž pa se glasi, da bodo “ženske prisiljene umirati”. V primeru, da je ogroženo tako življenje matere kot tudi otroka, je smiselno reševati življenje matere, saj je od nje odvisno tudi življenje otroka, vendar pa abortus ni reševanje, ampak načrtni umor, ki kot takšen ni nikdar potreben, zato da rešili življenje matere. To niso novinarske floskule, marveč stališče zdravnikov, podpisnikov pod Dublinsko deklaracijo. Naslednja progresivna laž pa se glasi, da je “abortus napredek, in da ga prepovedujejo zgolj države tretjega sveta”. Vsaj teoretično je življenje bolje kot na Poljskem zaščiteno v afriških in južnoameriških državah, vendar se v tem sklopu ne nahajajo le revnejše države, kot so Peru, Egipt in Madagaskar, ampak tudi gospodarsko mnogo bolj razvite.
Feministke imajo kratek zgodovinski spomin: sufražetke s konca 19. stoletja so abortus dojemale kot moško dominacijo
Tako lahko prepoved abortusa med drugim srečamo v Čilu in na Malti. Na evgeniki utemeljen splav, ki vodi v umore bolnih otrok, pa je prepovedan na Japonskem, v Argentini, v San Marinu, na Irskem in v Lihtenštajnu. Alpska kneževina celo kaznuje za umor spočetega otroka. In še ena tovrstna izjava se glasi, da “abortus osvobaja ženske izpod moške nadvlade”. Kakšna neumnost. Sodobne feministke imajo kratek zgodovinski spomin. Sufražetke so bile na prelomu 19. in 20. stoletja prve borke za ženske pravice, torej v obdobju, ko je bila pozicija žensk mnogo slabša kot je danes, a so nasprotovale abortusu, ker so menile, da gre za manifestacijo moške dominacije.
Umor pred rojstvom ostaja najpogostejši vzrok smrti na svetu. V skladu z novim poročilom Worldometers je bilo v letu 2020 umorjenih oziroma abortiranih še nekaj milijonov ljudi več kot ima Poljska prebivalcev. Preneseno v naše razmere to pomeni približno dvajsetkratnik števila prebivalcev Slovenije. V skladu s statistikami je bilo leta 2020 dokumentiranih 42. 655. 372 primerov umorov nerojenih otrok. To je neprimerljivo večje število, če ga primerjamo z vzroki za smrt zaradi posameznih boleznih, nesreč ali samomorov. Za primerjavo lahko navedemo, da je v preteklih 12 mesecih 8,7 milijona ljudi umrlo za posledicami obolelosti za rakom, pet milijonov zaradi kajenja, 13 milijonov zaradi ostalih bolezni, 1,7 milijona pa za HIV-om/AIDS-om.
Domen Mezeg