Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj (s 100 na 122 milijonov evrov), obnova železniške postaje Jesenice (z 81 na 126 milijonov evrov), železniške postaje Nova Gorica (z ocenjenih 29 na kar 61,65 milijona evrov), železniškega vozlišča in železniške postaje Pragersko (s 63 na 81,5 milijona evrov), drugi železniški tir za več deset milijonov evrov …
To je le nekaj infrastrukturnih projektov, ki so se v času zdajšnje vlade, ko področje vodi Alenka Bratušek, močno podražili. Opaziti je mogoče tudi to, da se med možnostmi izbire večinoma pojavljajo isti izvajalci. Pri tem prednjačijo novodobni gradbeni tajkuni, lastniki gradbenih podjetij, kot so Stojan Petrič (Kolektor Koling in časopisna hiša Delo), Janez Škrabec (Riko Ribnica), GH HOLDING (Blaž Miklavčič, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic) in podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ – ŽGP).
Razdrobljena javna naročila
Področje javnih naročil je izredno obsežno in pogosto zelo razdrobljeno. Naročila in postopke infrastrukturnih projektov vodijo v okviru več proračunskih porabnikov. Transparentnost je nedvomno odvisna tudi od načina financiranja. Če so v projekt vključena evropska sredstva (in je temu primeren tudi nadzor), so naročila preglednejša, če pa izvedba projekta poteka na osnovi financ iz državnega proračuna, je v času trenutne vlade precej drugače.
Velike podražitve
Na spletnem portalu, ki omogoča e-naročanje, smo v Uradnem listu RS preverili nekatere načrte za izvedbo gradbenih del, ki so v pristojnosti infrastrukturnega ministrstva in v okviru tega tudi infrastrukturne direkcije. Podražitve pregledanih projektov so velike. Opazna je razlika med časom prejšnje vlade, ki jo je vodil Janez Janša, in zdajšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ko infrastrukturno ministrstvo za sklepanje aneksov vodi prekaljena Alenka Bratušek. V času Janševe vlade podražitev skoraj ni bilo, o čemer priča tudi prenova železniške postaje v Šmarju pri Jelšah. Podražitev je bila tedaj minimalna, projekt pa so zaključili in ga lahko uvrščamo med primere dobre prakse.
Železniške postaje in nadgradnje – zlata jama
Na to, da se največji državni železniški projekti, vredni več sto milijonov evrov, v zadnjih mesecih serijsko dražijo, opozarjajo tudi nekateri drugi mediji. Opaziti je mogoče tudi to, da se pogoji javnega naročanja v zadnjem času spreminjajo še pred izbiro izvajalca. Eden od takšnih projektov je nadgradnja proge Maribor–Šentilj. Projekt se je podražil za 22 milijonov evrov, vprašanje pa je, ali je 122 milijonov evrov tudi končna cena.
Nekateri mediji so pred časom poročali, da so zahteve gradbincev počakale na Alenko Bratušek, ki slovi kot “kraljica aneksov”. Zahteve za podražitve (in s tem anekse) so leta 2021 in na začetku leta 2022 prelagali na čas po parlamentarnih volitvah. Bratuškova je bila po volitvah nekaj časa državna sekretarka na ministrstvu, ki ga je vodil Bojan Kumer, po razbohotenju ministrstev pa je v celoti prevzela infrastrukturno ministrstvo. Aneksi so jo tedaj še čakali. Pregled kaže, da Alenka Bratušek sicer ne podpiše vseh pogodb in aneksov, podpisniki so tudi drugi – v konkretnem primeru več direktorjev Direkcije RS za infrastrukturo, ki spada pod njeno ministrstvo (direktorje so vmes tudi menjali). Kljub temu je dejstvo, da brez privolitve Alenke Bratušek teh podpisov zagotovo ne bi bilo.
Obnova železniške postaje Jesenice za 170 milijonov evrov
Podražitev obnove železniške postaje na Jesenicah, upoštevajoč izhodiščno ocenjeno vrednost, znaša 30,74 milijona evrov. Obvestilo o naročilu je bilo skladno z odprtim postopkom objavljeno 26. decembra 2023. Pristojni predvidevajo, da bo ta projekt mogoče financirati s sredstvi iz evropskega sklada. Ministrstvo je januarja in na začetku februarja objavilo več obvestil, spreminjalo je razpisno dokumentacijo. Prispele so tri ponudbe, in sicer iz podjetij VOC Celje (178,9 milijona evrov), ljubljanski Riko (170,2 milijona evrov) in Kufner Grupa iz Zagreba (175,6 milijona evrov). V cene je vključen davek na dodano vrednost. Ponudbe so bile odprte do 23. februarja, izbrano je bilo podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca.
12. februarja so objavili, da je vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je 27. februarja ustavila revizijski postopek oddaje javnega naročila. Iz sklepa je razvidno, da je zahtevek za revizijo vložilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Naročniku, to je ministrstvu, so očitali kršitve pri določitvi tehničnih zahtev, predlagali so njihovo razveljavitev in izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Podjetje Pomgrad je nato 22. februarja zahtevek za revizijo oddanega javnega naročila umaknilo, razlogov niso navedli. Zadnji teden se, sodeč po podatkih s portala, na tem področju ni zgodilo nič. Infrastrukturno ministrstvo pogodbe do začetka tega tedna še ni objavila.
Projekt obsega nadgradnjo tirov, gradnjo nove peronske infrastrukture, rekonstrukcijo obstoječih peronov, podaljšanje podhoda, obnovo vozne mreže, prilagoditev signalnih naprav in gradnjo nove prenosne električne napajalne postaje (ENP). V njem načrtujejo tudi gradnjo dveh novih primestnih železniških postajališč z ureditvijo dostopnih poti in gradnjo novega mostu čez potok Jesenica.
Celoten projekt naj bi izvedli v obdobju med letoma 2024 in 2025. Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 139,46 milijona evrov, pri čemer je zagotovljeno tudi sofinanciranje EU iz sredstev za povezovanje Evrope (IPE), in sicer v višini 56,56 milijona evrov.
Železniška postaja Nova Gorica
Odločitev o javnem naročilu so objavili 30. novembra 2023, obvestilo o oddaji naročila 12. januarja 2024, pogodbo pa le tri dni pozneje, torej 15. januarja 2024. Naročilo so oddali konzorciju podjetij Kolektor Koling iz Idrije, SŽ – ŽGP Ljubljana, GH HOLDING iz Ljubljane in ljubljanski Iskri. Ponudbena cena edinega ponudnika (konzorcija) je bila 52,8 milijona evrov. Sledila so pogajanja, podjetja, združena v konzorciju, so dala končno ponudbo v višini 50,7 milijona evrov (dva milijona manj od začetne cene). Direkcija za infrastrukturo je pogodbo objavila 15. januarja 2024. Objavili so še javno naročilo za izvajanje zunanjega nadzora kakovosti pri nadgradnji železniške postaje Nova Gorica. Prejeli so eno ponudbo, in sicer je nekoliko več kot 186.000 evrov (z DDV) ponudil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ponudbo so odprli 12. januarja 2024, odločitev ni znana.
Nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko cesto
Nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani je predviden v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana. Podatki kažejo, da je bila ocenjena vrednost projekta 33,3 milijona evrov, v pogodbi pa cena znaša 40,6 milijona evrov. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno 31. januarja 2022. Nato je bilo leta 2022 objavljenih kar deset popravkov. Obvestilo o javnem naročilu so zopet objavili 6. aprila 2023. Prejeli so tri ponudbe, med katerimi je bila ena iz drugih držav članic EU. Izbrani izvajalci so CGP Novo mesto, SŽ – ŽGP Ljubljana, GH HOLDING in Gorenjska gradbena družba iz Kranja. Pogodbo je 11. aprila 2023 podpisal Bojan Tičar, ki je bil takrat že direktor Direkcije RS za infrastrukturo. Financiranje projekta omogočajo evropska sredstva.
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana – fazi B in C
Direkcija za infrastrukturo je prejela dve ponudbi, in sicer skupno ponudbo podjetij SŽ − ŽGP Ljubljana, Kolektor Igin in GH HOLDING ter ponudbo podjetja VOC Celje. Ponudbi so zavrnili kot nedopustni, saj ponudbeni ceni presegata naročnikova zagotovljena sredstva. Ker financiranje projekta omogočajo evropska sredstva, je ustrezna višina sredstev izrednega pomena.
Železniška postaja Litija
Ocenjena vrednost obnove je znašala 10,7 milijona evrov (brez DDV), pogodba je bila nato sklenjena za 14,3 milijona evrov (brez DDV), kar skupaj z DDV znaša 17,4 milijona evrov. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno 9. februarja 2023, sledilo je pet popravkov naročila. Pogodbo s podjetjema SŽ – ŽGP Ljubljana in CGP Novo mesto so podpisali 18. januarja 2024. Konzorcij podjetij SŽ − ŽGP in CGP Novo mesto je ponudil izvedbo obnove za 17,4 milijona evrov (z DDV). Ponudbo je poslalo tudi podjetje VOC Celje, in sicer je znašala nekoliko več kot 12 milijonov evrov. Podjetje so izključili, saj na poziv ni poslalo nekaterih dopolnitev in pojasnil.
Vozlišče Pragersko
Lansko poletje je Direkcija RS za infrastrukturo odobrila za 12,7 milijona evrov dodatnih sredstev za nadgradnjo železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem, ki ga izvaja podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca. Prvotna pogodbena cena vseh del nadgradnje je bila 63 milijonov evrov (z DDV). Z aneksom so ceno dvignili na 81,5 milijona evrov.
Obnova avle in potniških blagajn v Mariboru
Kot zanimivost dodajmo še obnovo avle in potniških blagajn v Mariboru. Kot kaže, bodo tudi ti prostori posuti z dragulji. Za omenjeni projekt so možnost odzivanja s ponudbami omogočili 19. januarja 2024. Prejeli so pet ponudb v vrednosti od 546.000 evrov do 1,15 milijona evrov (z DDV). Javna odločitev še ni znana.
Železniška postaja Domžale
Obvestilo o razpisu za izvedbo projekta so objavili 13. maja 2022, obvestilo o oddaji naročila pa 2. junija 2022. Pogodbena vrednost (z DDV) je znašala 13,9 milijona evrov. Izbrano je bilo podjetje SŽ – ŽGP Ljubljana s podizvajalcema Garnol, Laze, Kranj in GH HOLDING. Določili so tudi rok za dokončanje del, in sicer 12 mesecev od uvedbe v delo. Podpisnica pogodbe je bila Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo. Podražitev ni bilo.
Podhod na železniški postaji Laze
Zanimivo je tudi to naročilo majhne vrednosti. Obvestilo o javnem naročilu so objavili 27. julija 2022, sledil je popravek, novo javno naročilo pa so nato znova objavili 14. novembra 2022. Prispela je le ena ponudba, in sicer jo je poslalo podjetje SŽ − ŽGP Ljubljana s ponudbeno ceno 5,3 milijona evrov. Začetna skupna ocenjena vrednost je bila 4,3 milijona evrov. Pogodbo za 5,3 milijona evrov so sklenili 14. decembra 2022, dela naj bi končali maja 2024. Za zdaj aneksov k pogodbi ni, plačilo projekta pa omogočajo evropska sredstva.
Za konec
V prihodnjih dneh bomo sistematično preverili še druge projekte, pogodbe in anekse, za katere je pristojna Alenka Bratušek.
Vida Kocjan