Vlada pripravlja novelo zakona o RTV. Ponovno. S prvo novelo so zavod, po blagoslovu ustavnega sodišča, uspeli uzurpirati. Sedaj ga nameravajo še dodatno finančno okrepiti. Seveda na račun davkoplačevalcev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je včeraj v Odmevih sama sebi čestitala za velik dosežek.
“Ta vlada je edina, ki se je lotila RTV Slovenija resno v smislu krepitve javnega servisa in njegove neodvisnosti. Sedaj ga tudi finančno še bolj krepimo,” je povedala. Kaj prinaša novela? Glede na predlog zakona se bodo narodnostni programi financirali v višini deset odstotkov pobranega letnega RTV-prispevka, glasbena produkcija pa v višini štirih odstotkov.
Gre za finančno injekcijo, brez katere trenutna različica RTV verjetno ne bi mogla preživeti. Ta namreč zaposluje veliko več ljudi na prebivalca kot primerljivi javni mediji v evropskih državah. To injekcijo pa bodo seveda financirali državljani prek državnega proračuna.
Financiranje programov za narodnosti je bilo v preteklosti prikladen način izkoriščanja davkoplačevalcev za financiranje slabo upravljanega in nadzorno povsem neuravnoteženega javnega zavoda. Denimo, samo v prejšnjem letu je vlada zavodu zagotovila dodatnih 10 milijonov evrov za financiranje programov narodnosti. Pred tem pa še 5 milijonov. S temi sredstvi pa se seveda financira celotna produkcija oziroma prenapihnjen propagandni aparat tranzicijske levice. Seveda ne smemo pozabiti, da je vlada Roberta Goloba v tem mandatu že zvišala RTV-prispevek za 10 odstotkov in tako dodatno finančno obremenila državljane in državljanke.
Kako bo delovalo to financiranje? Če bo en odstotek pobranega prispevka znašal milijon evrov, bi se za manjšinske programe iz proračuna na letni ravni zagotovilo 10 milijonov evrov in štiri milijone evrov za glasbeno produkcijo, poroča STA. Skratka, finančne injekcije, ki jih je v tem mandatu Golobova vlada uvajala ad hoc, so sedaj kodificirane v zakonu.
Na RTV so si obetali še boljšo obliko financiranja zavoda, in sicer da bi se višina RTV-prispevka usklajevala z inflacijo. Tako kot pokojnine. Potem bi bili najbolj neodvisni, je za STA povedala predsednica uprave RTV Natalija Gorščak. Razočarani so bili tudi v Društvu novinarjev, saj jim bo žal, “če bo z novelo zamujena priložnost za sistemsko in avtomatično usklajevanje RTV-prispevka z rastjo stroškov, kar bi končno umaknilo to vprašanje s polja politike in bi zagotovilo stabilno financiranje edinega medijskega javnega zavoda”.
Ministrica za kulturo je v Odmevih komentirala, zakaj se vseeno niso odločili za usklajevanje RTV-prispevka z inflacijo. “Pomisleki so prišli čisto na strokovni ravni v medresorskem usklajevanju. Kot rečeno, v vsakem primeru bi to potrjevala vlada, kajti gre za prispevek, in s tega vidika se nam je zdelo smiselno, da okrepimo neposredno financiranje manjšinskega in glasbene produkcije. To smo še zvišali glede na prvotni predlog, tako ima zdaj RTV Slovenija višji prispevek, ki je vezan tudi na … saj mi odstotkovno krepimo dodatna RTV-sredstva,” je povedala.
Pred tem je ministrica na novinarski konferenci povedala, da bi se denimo lahko zgodila tudi deflacija, s čimer bi se skupna bera sredstev, zbranih z RTV-prispevkom, lahko celo zmanjšala. Kar po presoji ministrice (zgolj špekuliramo) ne bi bilo dobro, saj se morajo sredstva za javni zavod zgolj povečevati.
Predlog zakona po drugi strani uvaja tudi novosti na upravnem področju. Kot je pojasnila ministrica, spremembe sledijo zahtevam evropskega akta o svobodi medijev in določajo jasnejšo razmejitev funkcij upravljanja in nadzora javne RTV. To se nanaša na razmejitev pristojnosti med upravo, svetom in finančnim odborom RTV Slovenija.
Ž. K.