Pisati o smrti je vedno najtežje, a na nas se je obrnil očividec dogodka in nam povedal nekaj novih dejstev – dejstev, ki bi lahko reševalca vsaj za kanček oprala odgovornosti za nastalo tragedijo. Priča, ki ne želi biti imenovana, opisuje, da je voznik motorja pred samo nesrečo dvakrat dvignil motor in vozil po zadnjem kolesu. Opazil je, da je bil motorist neizkušen, saj je vsakič, ko je iz zadnjega kolesa pristal na obe kolesi, motor močno zanihal in ga je motorist steška obvladoval.
Priča ocenjuje, da je motorist krepko presegel dovoljeno hitrost na Zaloški cest (60 km/h) in ocenjuje, da je vozil krepko čez 120 km/h. Kot smo videli tudi na posnetkih nesreče, se je motorist v reševalno vozilo zaletel s tako silo, da se je čelada raztreščila in od nje ni ostalo skorajda nič. Spomnimo, da se je na istem kraju pred leti zgodila podobna nesreča, kjer je bila smrtna žrtev prav tako motorist – zaradi neprilagojene hitrosti. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi prijatelji motorista vozniku reševalnega vozila grozili z maščevanjem. Stvar naj bi šla tako daleč, da bodo morali reševalca ščititi policisti.
Deljena krivda ali malomarnost?
Mediji pa so poročali tudi, da naj bi voznik reševalnega vozila med nesrečo uporabljal mobilni telefon. Dejstva kažejo tako na malomarno ravnanje voznika kot na kršenje prometnih predpisov motorista. A glede na okoliščine leži absolutna krivda še vedno na vozniku reševalnega vozila. Žal gre za splet nesrečnih okoliščin, o katerih ne moremo soditi, to delo bo opravilo sodišče. Jasno pa ostaja, da so prometni predpisi tam za lastno varnost – in ne zato, da nas država ovira. Neprilagojena hitrost, malomarnost in telefoniranje med vožnjo pa nikakor ne sodijo na cesto. Bodite previdni, vozite varno!
A. R.