Poslanci DZ so z 61 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku spornega postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Koaliciji je glasove pomagala zbrati Nova Slovenija. Gre za zahvalo za direktorski stolček v Darsu?
Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavnorevizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi. Ta sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v sodnem svetu, zato so v okviru ustavnorevizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.
Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto zdajšnjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.
Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti znova voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.
Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije je DZ potrdil s 60 glasovi za in 26 glasovi proti. Komisijo zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona.
Gre za še en korak k popolni uzurpaciji pravosodja s strani tranzicijske levice. Pri tem jim je tokrat pomagala kar Nova Slovenija.
I. K.