Do sedaj je veljalo, da Zemlja ni nič posebnega. Vsa moderna astronomska misel (po Koperniku) temelji na ideji, da Sonce in Zemlja v vesolju nista v privilegirani poziciji glede na ostala nebesna telesa – to pa se lahko kmalu spremeni. No, vsaj za Zemljo, ki je glede na najnovejše študije videti preprosto edinstvena.
Znanstveniki predvidevajo, da je v vesolju okoli 700 milijonov trilijonov planetov, ki so v določenih lastnostih podobni Zemlji. Do sedaj so znanstveniki menili, da se bo znotraj te skupine planetov gotovo našel planet, ki bi lahko podpiral podobne oblike življenja, kot so na Zemlji.
Noben planet ni podoben Zemlji
Astronom Erick Zackrisson z Univerze v Uppsali na Švedskem je izdelal astronomski model vesolja ali, preprosto rečeno – računalniški program, ki predstavlja digitalno, miniaturno verzijo “mladega” vesolja. V računalniški program je vnesel vse podatke o nam znanih planetih izven našega sončnega sistema, te podatke pa je podvrgel zakonom fizike. Računalniški program mu omogoča tudi “previjanje” časa naprej in nazaj.
Kot že rečeno, je znanstvenik začel opazovati vesolje blizu nastanka in nato skočil 13,8 milijard let v prihodnost. Simulacija je pokazala, da niti eden izmed predvidenih 700 milijonov trilijonov planetov ni bil podoben Zemlji, v veliki meri zaradi tega, ker so bili planeti prestari. Znanstveniki sedaj ugibajo, da je Zemlja edinstvena zaradi svoje pozicije znotraj Mlečne ceste in relativne mladosti.
Zemlja je mlad planet
“Prav gotovo je v tovrstnih kalkulacijah veliko negotovosti. Naše znanje o vesolju ni popolno,” komentiral soavtor študije, Andrew Benson. Ena izmed slabosti študije naj bi bilo neznanje o tem, koliko planetov bi se lahko nabralo okoli zvezd z manj težkimi elementi, kot jih ima naše Sonce. Kljub vsemu avtorji študije trdijo, da so njihovi izsledki natančni.
Izmed vseh planetov, ki obstajajo in še bodo obstajali v vesolju, je Zemlja eden izmed bolj zgodnjih, trdi astronom Peter Behroozi. Ena izmed prednosti zgodnjega rojstva Zemlje je, da smo v dobrem položaju za opazovanje najzgodnejših trenutkov vesolja – le malo po velikem poku. Dokazi o prvih podatkih po začetku “vsega” bodo namreč, zaradi širjenja vesolja, nekoč izbrisani.
Žiga Korsika