V Novem mestu, ki slovi po številnih arheoloških najdbah, med katerimi je tudi nekaj raznovrstnih jantarnih najdb iz starejše železne dobe, bodo prihodnje leto posvetili pozornost tej od nekdaj čislani okamneli smoli. V okviru jantarnega leta bodo pripravili mednarodno arheološko konferenco, konferenco mest ob evropski jantarni poti, več razstav in drugih prireditev.
Na novomeški občini so zapisali, da so od San Marina aprila letos prejeli štafeto za pripravo strokovnih in turistično-promocijskih prireditev, povezanih z jantarjem, ki so ga trgovci od pozne bronaste dobe do pozne antike v Sredozemlje iz Baltika prinašali po tako imenovani jantarni trgovski poti.
Potekala bo množica aktivnosti
V Dolenjskem muzeju bodo tako ob mednarodni arheološki konferenci o jantarju pripravili pregledno razstavo Jantar ̶ dragulji Baltika v Novem mestu z izborom jantarnih predmetov baltskega izvora, odkritih na Slovenskem. Hkrati pa bosta tam na ogled še razstava o znameniti sanktpeterburški jantarni sobi ter razstava Jantar in oblika s predstavitvijo sodobnega oblikovanja jantarja na Poljskem.
Jantar je v preteklih geoloških obdobjih okamnela smola iglavcev, ki jo v Evropi najpogosteje najdejo na območju Baltika. V prazgodovini je šlo predvsem za jantar, najden na površini in morskem obrežju, ki so ga nato tovorili vse do Sredozemlja. Ob tej tako imenovani jantarni poti so z njim tudi trgovali. Pri prazgodovinskih ljudstvih je bil izredno priljubljen in dragocen, zanj pa so menili, da ima tudi zdravilno moč.
A. R., STA