V NSi so se Marjanu Šarcu (LMŠ) “zahvalili za sodelovanje”, saj je NSi zavrnila možnost, da bi bila v koaliciji z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Matej Tonin je v izjavi za javnost dejal, da NSi ne bo nadaljevala pogovorov o koaliciji, ki jo sestavlja Marjan Šarec. Poudaril je, da dvomi v trajnost in stabilnost koalicije, omenil je možnost, da bi jih Šarčevi koalicijski partnerji lahko s pomočjo Levice v DZ preglasovali.
Janez Janša (SDS) je do nadaljnjega preklical vabilo za pogovore o sestavi koalicije ZA Slovenijo, ker je bilo javno objavljeno sporočilo, da je skupina šestih strank v soboto uskladila večino koalicijske pogodbe. A se je v ponedeljek zapletlo, ker je NSi odstopila od nadaljnjih pogovorov z levičarskimi strankami: s tajkunsko levico (SD), kvazi liberalnima oziroma samooklicanima liberalnima strankama (SMC, SAB) in z upokojensko levico (DeSUS). Očitno je, da bo LMŠ zdaj skušala pridobiti še Levico Luke Mesca, ki v druščini levih strank predstavlja radikalno oziroma ideološko levo stranko.
Kaos se bo torej nadaljeval, kar najbolj ustreza globoki državi, ki želi na vsak način podaljšati obdobje brezvladja, saj deluje po načelu: večji je kaos, bolje je za nas oziroma najlažje je kovati dobičke v kaosu. Tako se denimo v zadnjih dneh, skrito od oči javnosti, marsikaj dogaja okoli DUTB in SDH. Ko je postalo bolj ali manj jasno, da bo morala Slovenija prodati NLB, ki je globoki državi, lobistom in parazitom vseh vrst, ki imajo skupni imenovalec “naši” (tako imenovani “našizem”), služil kot priročen bankomat, ki so ga polnili (neto) davkoplačevalci, če se je kaj zalomilo, se dogaja konsolidacija mreže malih bank in hranilnic, kar pomeni nov bankomat za globoko državo. Hkrati si slednja prizadeva, da bi v Šarčevo vladno koalicijo vstopila Levica, “masirajo” tudi Ljudmilo Novak, da bi na glasovanju zagotovila dodaten glas za mandatarja.
Kakšen je najbolj verjeten potek dogodkov, potem ko je danes NSi odstopila od pogovorov?
- Prizadevanje in lobiranje, da se oblikuje vladna koalicija z Levico. Na to nakazujeta dve zadevi: prvič, aktiviranje nekoč liberalnega mladoekonomista Jožeta P. Damijana, ki je pred dnevi na Twitterju zapisal: “Bedarije, saj imajo Levico in DeSUS. Kateri cepec je mnenja, da je NSi bolj sprejemljiva od Levice?! NSi brez Ljudmile je ultra-konzervativna …”; in drugič, anketa Ninamedie, ki LMŠ in preostalo četverico strank prepričuje, da jih volivci ne nagrajujejo, ker so med seboj nekooperativni, kar pomeni onemogočanje leve vlade in grožnjo, da bi z novimi volitvami pridobila samo Janševa SDS.
- Če ne bi uspelo oblikovanje leve vlade, bi globoka država ponovno iz predala potegnila idejo o “tehnični vladi”, kamor bi bila ponovno povabljena NSi.
- Če tudi to ne bi prineslo rezultata, bi Marjan Šarec kljub vsemu poskusil srečo v državnem zboru. Računal bi, da bi dobil tiho podporo Levice, če pa od tam ne, bi mu glas dala Ljudmila Novak, vsaj en manjšinski poslanec in mogoče še kdo iz SNS. A bi se lahko zapletlo: dobil bi podporo kot mandatar, potem pa obstaja možnost, da državni zbor ne bi potrdil njegove predlagane vlade.
Kaj bi bilo najbolj smiselno?
Po vsej verjetnosti povezava strank, ki v zadnjem mandatu niso sodelovale v vladi, to so SDS, LMŠ, NSi in SAB. Še bolj smiselne pa bi bile predčasne volitve, da se volivci še enkrat izrečejo o političnih strankah in smeri, kam naj gre Slovenija. Na eni strani je SDS, ki ima jasen in konkreten program, na drugi pa stranke, ki v maniri balkanske politične kulture svojo prepoznavnost gradijo na vnaprejšnjem izključevanju ene politične stranke, hkrati pa same niso zmožne oblikovanja razvojnega programa Slovenije.
Volitve, ki po vsej verjetnosti ne bi bile hkrati z lokalnimi, so lahko oktobra (če državni zbor ne izvoli mandatarja) ali decembra (če se potrdi mandatar, a potem vlada ni potrjena).