Po nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih se je v DZ uvrstilo sedem strank, je pozornost usmerjena v sestavo vlade. Gibanje Svoboda je že povabila na pogovore o možnem koalicijskem sodelovanju, kar odpira pričakovano politično dinamiko pogajanj, usklajevanj in iskanja večine. A ob tem se postavlja vprašanje: ali je za sprejem ukrepa, ki bi izboljšali življenje z davčno razbremenitvijo ljudi in podjetij (ker volitve niso dale jasne večine), vlada sploh nujna?
Na to je po zadnjih volitvah opozoril tudi Borut Rončevič, ki je izpostavil, da kljub odsotnosti jasne vladne večine obstaja potencialnih 48 glasov za konkretne ukrepe, kot je davčna razbremenitev prebivalstva in gospodarstva. Če ta številka drži, potem politična realnost postane precej bolj enostavna, kot jo pogosto prikazujejo: zakonodajna moč že obstaja.
V parlamentarni demokraciji, kakršna je Slovenija, ima zakonodajno funkcijo Državni zbor. Vlada sicer pripravlja predloge zakonov in vodi izvršilno oblast, vendar ni edini predlagatelj. Zakone lahko predlagajo tudi poslanci, poslanske skupine, Državni svet ali celo državljani z zadostnim številom podpisov. To pomeni, da je zakonodajni proces v osnovi odprt – vprašanje je le, ali obstaja politična volja za njegovo uporabo.
Če torej politične stranke, kot so Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija (z SLS in Fokusom), Demokrati in Resni.ca, razpolagajo z večino glasov za določen zakon, ni nobene formalne ovire, da ga ne bi vložile in sprejele takoj po konstituiranju parlamenta.
Volitve niso dale jasne večine.
Ampak: 48 glasov ZA davčno razbremenitev ljudi in podjetij že obstaja.@strankaSDS @NovaSlovenija @DemokratiSLO @resni_ca
Zakon lahko vložijo TAKOJ po konstituiranju DZ.
Je volja?@JJansaSDS @JernejVrtovec @AnzeLog
— Borut Rončević (@BorutRoncevic) March 23, 2026
Teza, ki jo je izpostavil politični komentator Mitja Iršič, da “za to ne rabiš vlade”, je zato na prvi pogled provokativna, a v svojem bistvu pravilna. Vlada je pomembna za izvajanje politik, koordinacijo resorjev in mednarodno zastopanje države, vendar zakonodajna moč izhaja iz parlamentarne večine. Če ta obstaja, lahko ključne reforme (od davčnih sprememb do deregulacije) nastajajo tudi brez klasične koalicijske strukture.
Tak model bi zahteval predvsem več politične zrelosti. Stranke bi morale biti pripravljene sodelovati projektno, ne ideološko blokovsko. Volitve torej res niso dale jasne vlade. So pa vsaj potencialno dale nekaj drugega: možnost, da se preveri, ali slovenska politika zmore preseči logiko “kdo vlada” in se usmeri k bistvu – “kaj bomo sprejeli”. Če obstaja 48 glasov za konkretne izboljšave, potem izgovorov ni.
Sara Kovač